Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V raziskavi smo za analizo socialnih odnosov med zaposlenimi v petih timih slovenskega farmacevtskega podjetja aplicirali sociometrično preizkušnjo (N = 46). Glavni namen raziskave je bil, da metodo, ki se je v preteklosti sicer pretežno uporabljala v šolskem okolju, prenesemo in uporabimo v podjetju ter ugotovimo, ali je preizkušnja uporabno orodje tudi v organizacijah. Preverjali smo odnos med nudenjem in prejemanjem različnih vrst socialne opore (instrumentalna, informacijska, emocionalna opora in druženje) v povezavi z delovno zavzetostjo. Med vidiki socialne opore in delovno zavzetostjo nismo ugotovili značilne povezave. Glavna ugotovitev je, da je subjektivna zaznava prejete opore značilno drugačna od dejanske prejete opore. Posamezniki, ki so subjektivno zaznavali več prejete socialne opore, so poročali o višji delovni zavzetosti, medtem ko se odnos med prejemniki dejanske socialne opore in delovno zavzetostjo ni pokazal kot statistično značilen. Z zaposlenimi smo izvedli tudi fokusne skupine, kjer so podali povratno informacijo o doživljanju izkušnje. Na osnovi teh povratnih informacij smo oblikovali priporočila za izvedbo sociometrične preizkušnje v organizacijah. Slednja na časovno ekonomičen način nudi celostno in kontekstualno ustrezno predstavitev odnosov znotraj skupine ter omogoča prepoznavanje vzrokov in njihovih posledic na delovnem mestu. Zato smo zaključili, da lahko služi kot koristna metoda pri triangulaciji podatkov tudi znotraj organizacij.
Ključne besede: sociometrična preizkušnja, analiza socialnih omrežij, organizacije, socialna opora, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 06.07.2023; Ogledov: 621; Prenosov: 167
Celotno besedilo (8,53 MB)