| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Steklarstvo na Štajerskem v 19. stoletju
Sanja Stojnšek, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava steklarne, ki se delovale na Štajerskem območju v 19. stoletju. Zaradi boljšega razumevanja teme sem v začetnih poglavjih na kratko predstavila postopke, ki so potrebni za izdelovanje steklenih izdelkov, opisala sem tudi surovine, iz katerih pridobivajo steklo. Sledi potek razvoja posameznih steklarn ter analiza njihovega delovanja. Seveda je bilo samo delovanje steklarn v takratnem času odvisno tako od lastnikov kot tudi od ustanoviteljev ter tudi lokacije steklarn. Čeprav so vse steklarne imele dokaj podobne proizvodne postopke, so se kljub temu pojavile razlike pri samih končnih izdelkih. Steklarstvo se ni prvič pojavilo v 19. stoletju, ampak so se glažute na območju Štajerske pojavile že v 16. stoletju. Najprej so se nahajale sredi gozdov, daleč stran od naseljenih območij. Posledično so v bližini glažut zgradili tudi stanovanjska poslopja, ki so bila namenjena delavcem in njihovim družinam. Sprva so glažute ustanavljali podjetniki in gozdni veleposestniki, katerih glavni namen je bil, da so izkoristili gozdne površine. Nekoliko kasneje (natančneje v sredini 19. stoletja) pa so steklarne, ki so se nahajale na višinskih predelih, začeli zapirati in so jih na novo odprli na novih, bolj dostopnih lokacijah.
Ključne besede: steklo, steklarne, proizvodni postopki, stekleni izdelki, lastniki in ustanovitelji, razvoj obratov, izvoz izdelkov, propad steklarn.
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 565; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (3,64 MB)

2.
Idejna zasnova otroškega muzeja v Mariboru
Sanja Stojnšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je predstaviti otroški muzej in razviti njegovo idejno zasnovo. Muzej, ki bi bil v prvi vrsti namenjen otrokom, bi bil v Mariboru. S tem bi mesto dobilo dodatno vrednost, hkrati pa bi se povečala turizem in število obiskovalcev, ne le otrok, ampak tudi družin. V uvodnem delu so predstavljena muzeološka izhodišča in muzej, v nadaljevanju pa smo se posvetili otroškemu muzeju in njegovemu razvoju v Sloveniji in Evropi. V Sloveniji je edini otroški muzej v Celju, Hermanov brlog. Zaradi nove družbene vloge muzejev so se v našem prostoru mnogi splošni muzeji začeli ozirati tudi na otroke. V ta namen so razvili programe, ki so namenjeni najmlajšim obiskovalcem. Otroški muzej se od ostalih muzejev razlikuje po tem, da je njegovo bistvo učenje skozi igro, posledično so aktivnosti zasnovane na način, da pri otrocih vzbujajo radovednost. Otroški muzeji ne nudijo le učenja, temveč predstavljajo pomemben prostor, kjer lahko družine kvalitetno preživljajo prosti čas. V drugem delu smo razvili zasnovo otroškega muzeja. Oblikovan je idejni koncept razstav, programov in zbirk, skozi katere bi potekalo aktivno učenje in spoznavanje, ki bi ga izvajali muzejski pedagogi ali kustosi. Njihova primarna naloga bi bila, da bi pri mladih obiskovalcih na zanimiv, igriv in privlačen način spodbujali zavest o kulturni, naravni in umetniški dediščini. V idejno zasnovo sta vpeljana oba muzeološka koncepta, tako tradicionalni kot tudi sodobni. To se nam je zdelo smiselno, saj daje prav preplet konceptov otrokom možnost, da poleg spoznavanja novih dejstev sodelujejo v raznih aktivnostih. Da bi otroški muzej deloval uspešno, je treba upoštevati tudi učna sredstva, metode in oblike dela, ki se spreminjajo glede na starost obiskovalcev.
Ključne besede: otroški muzej, muzejska pedagogika, zbirke, razstave, programi.
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 182; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

3.
Pripovedni vzorci v socialno-psiholoških mladinskih romanih Janje Vidmar
Sanja Stojnšek, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno življenje in delo pisateljice Janje Vidmar. Namen magistrskega dela je bil raziskati pripovedne vzorce, ki se pojavljajo v izbranih mladinskih romanih: Princeska z napako (1998), Debeluška (1999), Baraba (2001), V imenu ljubezni (2003), Vsiljivka (2004), Fantje iz gline (2005), Nimaš pojma (2005), Zoo (2005), Uspavanka za mladega očka (2006), Softibluz (2006), Angie (2007), Pink (2008), Pleme (2009), Šuterji (2009), Brez (2011), Elvis Škorc, genialni štor (2018) in Črna vrana (2018).V prvem delu so predstavljene značilnosti socialno-psihološkega mladinskega romana in njegov razvoj na Slovenskem. Na kratko je predstavljen tudi termin problemski roman, ki velja za priložnostni izraz in pri samem preučevanju izbranih romanov ni bil uporabljen. V osrednjem delu je bila narejena analiza notranje in zunanje zgradbe. Kriteriji, ki so se upoštevali pri izboru del Janje Vidmar, so bili sledeči: delo spada med mladinsko prozo oz. natančneje v sklop socialno-psiholoških mladinskih romanov, v katerih se pojavljajo različni pripovedni vzorci, ki so predstavljeni skozi motivno-tematske značilnosti in skozi glavne literarne like, ki so postavljeni v zapletene situacije in so mnogokrat v konfliktu z okolico. Nadalje smo naredili medsebojno primerjavo sedemnajst del, kjer smo ugotovili, da je romanom skupno to, da jih povezujejo teme, ki še danes veljajo za tabuizirane. Ob koncu je podana tudi jezikovna analiza izbranih romanov. V sklepu so podane značilnosti posameznih motivov, tem, oseb ter čas in prostor dogajanja, hkrati so na podlagi analize podani odgovori na raziskovalna vprašanja.
Ključne besede: Janja Vidmar, mladinski roman, socialno-psihološki mladinski roman, pripovedni vzorci, tabu teme.
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 113; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici