Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Kirurške instrumente uporabljamo med operativnim posegom za različne funkcije. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kateri instrumenti se najpogosteje uporabljajo na področjih otorinolaringologije, oftalmologije, ginekologije, maksilofacialne kirurgije in visceralne kirurgije. V kvantitativni raziskavi smo v kliničnem okolju raziskali, kateri so najpogostejši posegi na določenih področjih. Instrumente smo razvrstili glede na uporabo pri teh najpogostejših posegih. Določili smo časovno zaporedje uporabe instrumentov in izdelali simulacijski model uporabe instrumentov. Ugotavljamo, da so najpogostejši posegi na področju otorinolaringologije septoplastika (32 %), adenoidektomija (26 %) in tonzilektomija (11 %). V oftalmološki operativni dvorani se največ opravi halacij (8 %), strabizmov (1 %) in sondiranj (1 %). V ginekološki operativni dvorani so najpogostejši posegi carski rez (38 %), histeroskopska ablacija polipa (18 %) in laparoskopska adneksektomija (15 %). Maksilofacialna operativa naredi največ posegov izdiranja zob in korenin (81 %), ekstraoralnih incizij (5 %) in zapor antrooralne komunikacije (5 %). Visceralna operativa pa izvede največ laparoskopskih holecistektomij (42 %), hernioplastik ingvinalne kile (enostransko) (28 %) in eksplorativnih laparotomij (14 %). Skupine, v katere razdelimo instrumente, so: instrumenti za prekinjanje tkiva, držalni instrumenti, prijemalni, pomožni, diagnostični in specialni instrumenti. Instrumente smo razdelili v naslednja časovna okna: začetek posega, sredina posega in čas do zaprtja rane. Simulacijski model smo izvedli v obliki posebne mape, ki vključuje prej pridobljene rezultate o funkcijah instrumentov in njihovi uporabi v določenem časovnem oknu. Instrumenti se med seboj razlikujejo po obliki, materialu, funkciji, predvsem pa je njihov izbor odvisen od operacijskega posega.
Ključne besede: Kirurški instrumenti, operativna dvorana, operacijska medicinska sestra.
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 115; Prenosov: 30
Celotno besedilo (5,52 MB)

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali možnosti za hrambo ozkolistnega koščca (Berula erecta) v tkivni kulturi z upočasnjeno rastjo. Upočasnitev rasti smo poskušali doseči z nižanjem temperature in dodajanjem sladkorjev in sladkornih alkoholov na gojišče MS. Ugotavljali smo vpliv nizkih temperatur (13 °C in 4 °C), različnih kombinacij in koncentracij sorbitola (20, 40 g L-1) in saharoze (30, 40 g L-1) ter svetlobe na viabilnost, rast in barvila ozkolistnega koščca. Spremljali smo različne rastne parametre, vsebnost fotosinteznih barvil in antocianinov. Povišanje koncentracije saharoze ni zavrlo oziroma upočasnilo rasti. Pri 23 ± 2 °C je dodatek 20 g L-1 sorbitola uspešno zavrl rast, dodatek 40 g L-1 sorbitola pa je po dveh mesecih kulture vodil v senescenco rastlin. Hramba Berule erecta pri 13 °C v nobenem tretmaju ni bila učinkovita. Kot najbolj učinkovit način za dolgoročno hrambo B. erecta z minimalno rastjo in visoko viabilnostjo se je izkazala hramba rastlin pri 4 °C v temi.
Ključne besede: počasna rast, Berula erecta, rastni parametri, biokemijski parametri, saharoza, sorbitol, temperatura
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 135; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,70 MB)

Opis: Ignacij Knoblehar se je rodil 6. julija leta 1819 v Škocjanu na Dolenjskem, umrl pa je leta 1858 v Neaplju, kjer je tudi pokopan. Za pot v misijone se je odločil, ko je prebiral Baragova misijonska pisma in v Novem mestu poslušal njegovo pridigo. Po študiju v Rimu ga je Urad za širjenje vere izbral za misijon v Afriki. Jeseni leta 1849 se je odpravil v Sudan, da bi preučil tamkajšnje razmere in poiskal lokacije za ustanovitev misijonskih postaj. V misijonu je deloval deset let in v tem času je, kljub številnim oviram, ustanovil tri misijonske postaje: Kartum, Gondokoro in Sv. Križ. O njegovi misijonski dejavnosti so redno poročali takratni časopisi - med njimi tudi katoliški cerkveni list ''Zgodnja Danica''. Knobleharjeva raziskovanja in misijone so podprli cesar Franc Jožef I., Rim in Dunajsko geografsko društvo. Poleg misijonarske dejavnosti je bil Knoblehar pomemben tudi kot raziskovalec. V času njegovega bivanja v Sudanu je kar štiri leta in pol preživel na reki Nil in postal njen dober poznavalec. Bil je prvi beli človek, ki je po reki Nil prišel do najjužnejše točke. Načrtno se je lotil njenih raziskav in za dragocene podatke z njegovega ladijskega dnevnika se je zanimala vsa takratna Evropa. Nemški naravoslovec Alfred Edmund Brehm je poudaril, da ima Knoblehar izvrstne znanstvene zapiske. Njegovo znanje je visoko cenil tudi francoski inženir Ferdinand de Lesseps — slavni graditelj sueškega prekopa, ki si je pri gradnji pomagal tudi s Knobleharjevimi zapiski. Zaradi svojega dela in ugleda, ki ga je užival v Evropi, je bil leta 1857 imenovan za častnega člana dunajskega geografskega društva. Knoblehar je želel kulturo nilotskih ljudstev čim bolj približati evropskemu človeku. Tako je med potovanjem po južnem Sudanu zbral več raznovrstnih predmetov, ki jih je leta 1850 prinesel v Ljubljano. Njegova zbirka danes sodi med najstarejše zbirke nilotskih ljudstev, ki se nahajajo zunaj Afrike. Človeku, ki je s svojim delom in raziskavami zaslovel po Evropi, o katerem se je pisalo in govorilo na Dunaju, v Parizu, Ljubljani, Angliji, se danes dela velika krivica — Ignacij Knoblehar je med svojimi rojaki skorajda nepoznan!
Ključne besede: Ignacij Knoblehar, katoliški misijon, raziskovalec, Afrika, Sudan, Nil
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 112; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,66 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko Rekreacijskega parka Fazanerija v Murski soboti ter mestnega kopališča v njem. Območje obdelave tvori severozahodni rob mesta, ki ga definirata reka Ledava in Razbremenilni kanal. Velik del spada med degradirana območja, zato je revitalizacija že dolgo načrtovana. Ker je skoraj celotni park podrejen vodovarstvenemu režimu in je mestni gozd v njem zaščiten kot spomenik oblikovane narave, se ob revitalizaciji pojavljajo razne omejitve, ki smo jih glede na racionalnost upoštevali z večjo ali manjšo mero. Na podlagi prostorskih in teoretičnih analiz je izdelana idejna zasnova prenove, kjer se osredotočamo na ustvarjanje krajinske in grajene strukture, ki celotni park obogati fizično, funkcionalno in programsko. Poveže ga z mestom in vodo; hkrati krepi socialno vključenost in generacijsko pestrost uporabnikov. Ker je park v prvi vrsti namenjen uporabi lokalnih prebivalcev, še naprej ohranjamo in poudarjamo njegov športno-rekreacijski značaj, medtem ko posebno pozornost posvečamo okoljevarstvu in varstvenim režimom. Natančneje se osredotočamo na prenovo kopališča, ki je že dolgo potrebna, saj mesto navkljub svoji funkciji regionalnega središča, še vedno nima pokritega plavalnega bazena; ob uporabi geotermalne vode iz bližnje vrtine ideja o prenovi postaja čedalje bolj realna. Nov objekt, ki poleg bazenov vključuje še gostinski lokal in wellness storitve, povzdigne raven športnega in rekreacijskega plavanja v Murski Soboti ter podaljša plavalno sezono z nekaj mesecev na celo leto.
Ključne besede: Murska Sobota, Fazanerija, kopališče, rekreacija, revitalizacija, arhitekturna prenova
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 213; Prenosov: 67
Celotno besedilo (111,32 MB)

Opis: Otrok se z mlekom srečuje vse od svojega rojstva, zato je le-to ključna sestavina njegovega življenja. Postane lahko dober sprejemalec okusov, če bo svoje znanje nadgrajeval s tem, da bo spoznaval različna živila, njihovo sestavo, teksturo in okus. Tako smo v okviru diplomske naloge s pomočjo literature raziskali sestavo mleka, priporočila glede hrane v vrtcu in vlogo vzgojitelja pri prehranjevanju v vrtcu. Zasnovali smo aktivnosti, ki temeljijo na spoznavanju in izdelovanju mlečnih izdelkov skupaj z otroki. Tako smo izdelali domače kislo mleko, jogurt in maslo. Poleg tega smo še zasnovali anketni vprašalnik za vzgojitelje in vzgojiteljice o mleku in mlečnih izdelkih v vrtcu. Ugotovili smo, da je na jedilniku vsaj 2 – 3 krat tedensko prisotno mleko ali mlečni izdelek in da se vzgojitelji in vzgojiteljice z otroki zelo malo pogovarjajo o mleku in mlečnih izdelkih.
Ključne besede: predšolski otrok, mleko in mlečni izdelki, vzgojitelj
Objavljeno: 20.11.2020; Ogledov: 217; Prenosov: 102
Celotno besedilo (3,25 MB)