1. Blaženje podnebnih sprememb z uporabo geoinženiringa : diplomsko delo univerzitetnega študija VarstvoslovjeSanja Horvat, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi se osredotočamo na vrednotenje dveh znanosti, znanosti o podnebnih spremembah in znanosti o geoinženiringu, katerega osnovni namen je blaženje podnebnih sprememb. Diplomska naloga je razdeljena na dva dela. V prvem delu podrobneje razglabljamo o znanosti in politiki podnebnih sprememb ter njihovem orodju (o t.i. klimatskih modelih), s katerim operiramo in napovedujemo razvoj podnebnih sprememb, na podlagi katerih se sprejemajo radikalne družbenopolitične odločitve za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje le-tem. V drugem delu se naslanjamo na nov fenomen blaženja podnebnih sprememb, o katerem se je v javnosti pogosteje začelo razglabljati šele v zadnjem desetletju. Pri nas o njem tako rekoč ni govora in mu kot takemu ne namenjamo posebne pozornosti. Geoinženiring se teoretično predstavlja kot popolno rešitev podnebnim spremembam. Z metodami geoinženiringa, ki veljajo za nove in nepreizkušene, bi se vmešavalo v podnebni sistem, da bi se na ta način ublažilo in izravnalo učinke antropogenih podnebnih sprememb. To bi se potencialno lahko izvedlo s pomočjo treh metod: z metodo odstranjevanja ogljikovega dioksida iz ozračja, metodo spremembe vremena na lokalni ravni in metodo omejevanja sončnega sevanja. Poleg že pričakovanih negativnih fizikalnih učinkov, ki niso zanemarljivi, v principu nosijo vse metode tudi tveganje za nastanek nepričakovanih in nepredvidljivih posledic; iz slednjega se opozarja, da bi moral biti geoinženiring rezerviran kor plan B, v kolikor bi nastale hujše podnebne spremembe. Pri geoinženiringu se ravno tako srečujemo z ogromno paleto možnih družbenih zlorab. Izključena ni niti zloraba dejavnosti v vojaške in/ali zasebne namene, kar omogočajo mednarodne vrzeli pri ureditvi geoinženirske dejavnosti. Ravno zloraba geoinženirske dejavnosti se že pripisuje metodi omejevanja sončnega sevanja, ki velja hkrati za najbolj sporno in kontroverzno. Govora je o zapraševanju atmosfere z nevarnimi kemičnimi snovmi ali (chemtraili), o čemer poročajo tudi v Sloveniji. Pri geoinženiringu gre za popolnoma nedokazan znanstveni koncept dejavnosti, zato se poziva k vzdržanju pred uporabo tehnologij geoinženiringa, čeprav naj bi se te v manjšem obsegu že izvajale. Geoinženiring kot tak predstavlja upravljanje z najpomembnejšo tehnologijo, tehnologijo Zemlje, zato bi njegovo upravljanje zagotovo moralo sloneti na planetarni ravni in bi jo bilo potrebno nujno in dosledno urediti, v kolikor bi se države sveta v bližnji prihodnosti odločile za njegovo izvajanje.
Ključne besede: podnebje, podnebne spremembe, geoinženiring, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 2400; Prenosov: 267
 Celotno besedilo (704,84 KB) |
2. KAKOVOST PITNE VODE V OBČINI APAČESanja Horvat Grilanc, 2014, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Nitrati so značilno sodobno onesnaževalo, s katerim je obremenjena podtalnica, posledično pa tudi pitna voda. Dovoljena koncentracija nitratov (NO3) v pitni vodi je 50 mg/l. V magistrskem delu smo s sistematičnim pristopom in podrobno analizo ugotavljali vsebnosti nitratov v pitni vodi v občini Apače od januarja 2000 do decembra 2013.
Metodologija: V magistrskem delu smo izvedli primerjavo nitratov po letih, izračunali minimalne in maksimalne vrednosti nitratov v pitni vodi po mesecih ter skušali izvedeti, ali se stanje izboljšuje in kaj lahko pričakujemo v prihodnje.
Rezultati: Ugotovimo lahko, da je bila povprečna vrednost nitrata v pitni vodi največja v letu 2005, in sicer je znašala 73,5 mg/l. Najnižja vrednost nitrata je bila v decembru leta 2004 in je znašala 14 mg/l, najvišja pa julija leta 2005, kjer je znašala 97,0 mg/l.
Sklep: Na podlagi analize vsebnosti nitratov v pitni vodi smo ugotovili, da se presežene vrednosti nitratov začnejo pojavljati leta 2003, močno naraščajo do leta 2006, se leta 2007 znižajo, nato ponovno ostajajo presežena do leta 2009. Leta 2010, 2011, 2012 so znotraj dovoljenih vrednosti. Konec leta 2013 pa ponovno zaznamo naraščanje nitratov v pitni vodi v občini Apače.
Ključne besede: Ključne besede: pitna voda, nitratna direktiva, nitrati, monitoring, občina Apače
Objavljeno v DKUM: 08.07.2014; Ogledov: 2314; Prenosov: 350
Celotno besedilo (1,73 MB) |
3. KULTURNO-PROSVETNE DEJAVNOSTI V OBČINI MARKOVCI PO LETU 1945Sanja Horvat, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava kulturno-prosvetne dejavnosti v občini Markovci po drugi svetovni vojni. Predstavljeno je pestro kulturno udejstvovanje, ki se je po drugi svetovni vojni močno okrepilo in je danes razvejano po celotnem območju občine. Kulturni utrip iz preteklosti je v diplomski nalogi nadgrajen s kulturnim utripom sedanjosti.
Prebivalci občine Markovci živijo in dihajo s kulturo, obenem pa jih notranje bogati, zato ni nič čudnega, da je kar nekaj društev dočakalo častitljivo starost. Že pred vojno so se ljudje na naših tleh vključevali v pevske, folklorne, dramske in podobne skupine. Društva, ki so delovala pred prihodom okupatorja, so svoje ponovno rojstvo obeležila takoj po vojni. Godba na pihala, Folklorno društvo Anton-Jože Štrafela ter Moški pevski zbor Kulturnega društva Alojz Štrafela Markovci zagotovo beležijo najstarejšo in hkrati najbogatejšo tradicijo. Tudi Kulturno društvo Bukovci in Prosvetno društvo Prvenci-Strelci sta ponosni na svoje dolgoletno udejstvovanje na kulturnem področju. Med mlajša, a zato nič manj dejavna društva, sodita etnografski društvi Korant Markovci in Tradicija Borovci; sem pa prištevamo tudi Kulturno-umetniško društvo Markovski zvon. Nobenega dvoma ni, da kriza sodobnega načina življenja kulturi ni v pomoč, pa vendar se ob vseh društvih in njihovih zagnanih privržencih ni treba bati za razvoj kulture v prihodnjih letih. Prav gotovo bodo lahko naslednji rodovi občudovali kulturno mavrico današnjih dni.
Ključne besede: kulturno-prosvetne dejavnosti, občina Markovci, društva, kultura.
Objavljeno v DKUM: 11.04.2011; Ogledov: 2634; Prenosov: 237
Celotno besedilo (4,91 MB) |
4. SIMULACIJA TESNJENJA SAPNIČNIH TUBUSOV PRI PREPREČEVANJU VENTILACIJSKE PLJUČNICE (VAP)Sanja Horvat, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo s simulacijskimi pristopi preverjali tesnjenje mešičkov sapničnih tubusov. Tesnjenje je pomembno z vidika preprečevanja ventilacijske pljučnice (VAP) pri intubiranih bolnikih. Raziskavo smo izvedli na vzorcu tubusov štirih proizvajalcev. V simuliranem steklenem sapniku premera 20 mm smo spreminjali tlake mešičkov od 60 cmH2O do 5 cmH2O in opazovali tesnjenje in mikrocirkulacijo. Raziskali smo povezavo med obliko spojke sapničnega tubusa in obliko mešička. Določili smo maksimalen tlak pri katerem pride do rupture mešičkov. Rezultati kažejo, da pri priporočeni vrednosti tlaka za preprečevanje VAP (30 cmH2O) tesni najbolj mešiček tubusa Kimberly-Clark, saj je tesnil v 45 primerih od skupaj izvedenih 45 meritev. Mešiček tubusa Portex je puščal v 6 primerih (13%), mešiček tubusa Mallinckrodt je puščal v 12 primerih (26%) in mešiček tubusa Sheridan je puščal v 6 primerih (13%). Rupturo mešička Kimberly-Clark smo dosegli pri tlaku 832±81 cmH2O, nižje vrednosti pa so bile pri ostalih tubusih (Sheridan 428±42 cmH2O, Mallinckrodt 346±22 cmH2O in Portex 310±22cmH2O). Mešiček Kimberly-Clark tubusa se je izkazal statistično najbolj vzdržljiv izmed vseh izmed vseh štirih testiranih tubusov (P<0,001).
Zaključimo, da je najboljše karakteristike v naši raziskavi pokazal nizkotlačni mešiček visokega volumna (low-pressure, high-volume) proizvajalca Kimberly-Clark, zato ga priporočamo pri uporabi v enotah nujne medicinske pomoči na terenu.
Ključne besede: tubus, tesnilni mešički sapničnih tubusev, ventilacijska pljučnica
Objavljeno v DKUM: 02.07.2010; Ogledov: 2943; Prenosov: 354
Celotno besedilo (4,04 MB) |
