| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razpolagalno upravičenje pri poslovanju z nepremičninami : magistrsko delo
Sanja Gorjup, 2019, magistrsko delo

Opis: Pri poslovanju z nepremičninami je načelo zaupanja v zemljiško knjigo poglavitnega pomena. Iz tega načela izhaja, da kdor v pravnem prometu pošteno ravna in se zanese na podatke o pravicah, ki so vpisani v zemljiški knjigi zaradi tega ne sme trpeti škodljivih posledic. Načelo zaupanja pri poslovanju z nepremičninami varuje dobroverno osebo, zato je vpis pravice v zemljiško knjigo pomemben. V zemljiško knjigo se vpisujejo nepremičnine, pravice na nepremičninah in pravna dejstva tako glede nepremičnin, kot glede imetnikov pravic na nepremičninah, ki so pomembna za pravni promet z nepremičnino. Stvarna pravica, ki se vpisuje v zemljiško knjigo je tudi lastninska pravica. Po vsebini upravičenj, ki jih vključuje, je lastninska pravica najobsežnejša stvarna pravica in lahko na primeru te pravice najprimerneje razložimo upravičenja in tako tudi med njimi razpolagalno upravičenje. V magistrski nalogi bo pojasnjena razlika med samo pravico in upravičenjem. Vsebino pravice determinirajo upravičenja. Vsaka pravica je sestavljena iz enega ali več upravičenj. Vsebina upravičenj, ki jih vključuje pravica, nam povedo na kakšen način lahko uveljavimo pravico, proti komu jo lahko uveljavimo ter ali lahko s pravico razpolagamo in na kakšen način. Zato je členitev pravice na upravičenja ne zgolj teoretičnega pomena, temveč je izredno pomembna za pravilno razumevanje vsebine pravice, ter s tem povezano uporabo pravnih pravil o uveljavljanju pravice in razpolaganju z njo. Posamezna pravica lahko vključuje tri vrste upravičenj: temeljno (materialnopravno) upravičenje, pravovarstveni zahtevek in razpolagalno upravičenje.Vsaka pravica mora vključevati najmanj eno temeljno (materialnopravno) upravičenje ter pravovarstveni zahtevek. Večina pravic vključuje tudi tretjo vrsto upravičenja, to je razpolagalno upravičenje. Razpolagalno upravičenje predstavlja del pravice, ki imetniku zagotavlja pravno možnost prenesti, obremeniti, preoblikovati ter odpovedati se pravici. Z izrazom razpolagalno upravičenje označujemo pravno dejanje (pravni posel) njenega imetnika, ki povzroči prenos, spremembo ali prenehanje te pravice. Razpolagalno upravičenje je torej pravna možnost imetnika pravice razpolagati s to pravico na določen način. Ko obravnavamo razpolagalno upravičenje, se sprašujemo, ali pravica vključuje upravičenje imetnika razpolagati z njo in v kakšnem obsegu. Razpolagalno upravičenje je kot izrecna sestavina pravice opredeljena samo v prvem odstavku 37. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), pod pojmom lastninska pravica. To seveda ne pomeni, da druge pravice ne vsebujejo razpolagalnega upravičenja. Vse stvarne pravice tudi ne vsebujejo popolnega razpolagalnega upravičenja. V teoriji in sodni praksi se velikokrat nepravilno poimenuje razpolagalno upravičenje kot razpolagalna sposobnost. Prav tako se nam postavlja vprašanje, ali je razpolagano upravičenje predpostavka za začetek učinkovanja razpolagalnega pravnega posla. V pravnem prometu je trenutek vpisa izredno pomemben, saj velja pravna maksima prior tempore potior iure, ki pomeni hitrejši po času, močnejši po pravici. Pri tem je potrebno izpostaviti pričakovano pravico, katera je vmesno lastninsko stanje na nepremičnini, ko pravnoposlovni pridobitelj čeprav formalno gledano še ni lastnik, uživa določeno lastninsko varstvo, še preden vloži predlog za vknjižbo pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Postavlja se vprašanje, ali pričakovana lastninska pravica pridobitelja omeji razpolagalno upravičenje odsvojitelja. Lastninska pravica ni več absolutna pravica ali vseobsegajoča in oblastvena pravica, saj jo omejujejo različna pravna področja tako, da je njen tradicionalni koncept zelo okrnjen. Pri omejitvah lastninske pravice splošno razlikujemo med omejitvami v javnem interesu in omejitvami, ki varujejo zasebne interese. Te omejitve pa odpirajo nekatera pomembna pravna vprašanja, ki so predmet magistrskega dela.
Ključne besede: poslovanje z nepremičninami, načelo zaupanja v zemljiško knjigo, trenutek vpisa, lastninska pravica, prenos lastninske pravice, materialnopravna upravičenja, razpolagalno upravičenje, razpolagalni pravni posel, pričakovana pravica, omejitve lastninske pravice.
Objavljeno v DKUM: 24.04.2019; Ogledov: 5056; Prenosov: 380
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
DISCIPLINIRANJE OTROK
Sanja Gorjup, 2015, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovino smo priča tehnikam discipliniranja otrok, ki so tesno povezane s telesnim kaznovanjem kot edino obliko discipliniranja. Dobro poznana špartanska vzgoja je temeljila na zelo krutih telesnih kaznih in verjeli so, da le tako otrok postane telesno odporen. Slabotne in pohabljene otroke so vrgli zverem. Tudi naši dedi in babice kot otroci niso imeli kaj dosti pravic, v 19. stoletju je še veljala krščanska vzgoja in kaznovanje otrok je bilo uveljavljeno v vseh šolah, palica je bila tako rekoč povsod, kjer so bili otroci. Otrok je človeško bitje, zato ima enake pravice kot odrasel človek. Ker pa sam ne more skrbeti za svoje pravice, mu mora pravo nuditi večjo varstvo, kadar pride do kršitev le-teh. Danes zaščito otrok zagotavlja Svet Evrope, ki sledi ciljem Konvencije o otrokovih pravicah, ter Evropsko sodišče za človekove pravice. Od države do države se pogled na telesno kaznovanje otrok razlikuje. Nekatere dovoljujejo uporabo sile pri discipliniranju svojih otrok, druge postavljajo omejitve, kdaj in v katerih primerih je dovoljena uporaba telesnega kaznovanja kot vzgojnega ukrepa. Pri nas nimamo enotnega zakona, ki bi celovito rešil ali pa vsaj določil meje discipliniranja otrok, kot je to storila Kanada. Veliko staršev meni, da država nima pravice posegati v njihovo pravico vzgajati otroke v skladu s svojim prepričanjem. Nekateri celo verjamejo, da je klofuta vzgojna in da jim nihče ne more predpisovati načina vzgoje lastnih otrok.
Ključne besede: discipliniranje otrok, telesno kaznovanje, Konvencija o otrokovih pravicah, Družinski zakonik, starševska pravica.
Objavljeno v DKUM: 21.04.2016; Ogledov: 2234; Prenosov: 274
.pdf Celotno besedilo (700,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici