| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba klorovega dioksida za razkuževanje vode in določanje ostanka s terensko metodo
Sandra Mertik, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je razvoj analitske metode za terensko merjenje klorovega dioksida. Za terensko delo je primerna DPD metoda, ki smo jo želeli primerjati z jodometrično metodo. Uporaba klorovega dioksida kot sredstva za razkuževanje pitne vode se je v zadnjih letih precej povečala. Klorov dioksid je dražji, bolj zapleten za uporabo, vendar učinkovit že pri nizkih koncentracijah. Glavna prednost je manj stranskih produktov, predvsem nižje koncentracije trihalometanov. Hkrati smo preverili tudi delovanje aparata za merjenje klora na terenu, uporabili smo tudi revalidacijo, naš namen je bil znižati mejo zaznavanja (LOD) na 0,03 mg/l. V magistrski nalogi je bila merilna negotovost en izmed pomembnejših faktorjev metode. Ugotovili smo, da je merilna negotovost najvišja pri najnižji izmerjeni koncentraciji klora, pri višjih koncentracijah pa je bila manjša merilna negotovost. Izračuna merilne negotovosti za klor dioksid pa ni bilo možno izračunati, saj so nam manjkali podatki meritve pri obnovljivosti metode. Klor dioksid se v vodi hitro porablja, istega vzorca nismo mogli uporabiti v daljšem časovnem obdobju. Pri jodometrični metodi pa smo prišli do zaključka, da se je koncentracija pripravljene raztopine klora dioksida znižala po določenih dneh. Predpostavljamo, da je v laboratoriju pripravljena raztopina klor dioksid neobstojna in kot taka težko merljiva v laboratoriju.
Ključne besede: klor dioksid, klor, validacija, jodometrična metoda, DPD, merilna negotovost
Objavljeno: 04.05.2021; Ogledov: 258; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

2.
MAGNETNI ZAMREŽENI ENCIMSKI SKUPKI IZ CELULAZE
Sandra Mertik, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Najprej smo sintetizirali magnetne zamrežene encimske skupke iz celulaze. Pri tem smo optimizirali parametre, kot so hitrost stresanja na stresalniku, koncentracijo mrežnega povezovalca glutaraldehida, čas stresanja in temperaturo, z namenom doseči čim večjo učinkovitost imobilizacije in preostalo aktivnost imobilizirane celulaze. Postopek priprave magnetnih zamreženih skupkov sestoji iz dveh korakov, obarjanja in zamreženja. Kot obarjalni reagent smo uporabili metanol. V drugem delu diplomske naloge, smo magnetne zamrežene encimske skupke (mCLEAs) iz celulaze sintetizirali pri optimalnih pogojih in jih skladiščili pri 23°C. Zanimalo nas je, kako izbrana temperatura in čas skladiščenja vplivata na preostalo aktivnost mCLEAs. Proučevali smo tudi vpliv tlaka pri konstantni temperaturi na preostalo aktivnost mCLEAs. mCLEAs smo izpostavili superkritičnemu ogljikovemu dioksidu pri 100 bar in 200 bar pri različnih časih izpostavitve.
Ključne besede: metanol, obarjanje, zamreženje, superkritični fluid, magnetni zamreženi encimski skupki, glutaraldehid
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 1419; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici