| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza dela od doma : magistrsko delo
Sandra Jevtović, 2022, magistrsko delo

Opis: Delo od doma je koncept, kjer lahko zaposleni opravlja svoje zadolžitve z uporabo sredstev in opreme, ki jih priskrbi in odobri podjetje in omogoča zaposlenemu fleksibilen delovni čas ter je v pomoč pri zagotavljanju ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem zaposlenega. Lahko bi rekli, da je delo od doma sodoben pristop k delu, ki je omogočeno preko interneta in mobilnosti, kjer se delo lahko opravlja ne glede na fizično lokacijo. Ravno zaradi tega se danes večina delodajalcev odloči, da bodo tovrstno obliko dela ponudili svojim zaposlenim. Z delom od doma so se ljudje srečevali že v preteklosti, vendar pa je zaradi pandemije covida-19 le-ta še toliko bolj v porastu, saj je bilo za zajezitev virusa potrebno ohranjati socialno distanco, zaradi katere so vladni organi za nedoločen čas zaprli šole, delovna mesta, turistične znamenitosti in celo ustavili nekatere javne prevoze. Številna podjetja so sledila državnim predpisom, da zaradi javnega varstva zdravja ljudi svojim zaposlenim odredijo delo od doma. Za potrebe magistrske naloge je bila izvedena raziskava, kjer je bilo ugotovljeno, da je za samoučinkovitost pri delu od doma, potreben zaseben in miren prostor ter ustrezna delovna oprema. Ravno zato je pomembno, da slednje zagotovi delodajalec, ali pa zagotovi tudi najem zunanje pisarne v kolikor zaposleni nima mirnega in zasebnega prostora. Tovrstna oblika dela ima lahko za posameznika in podjetje številne prednosti in slabosti, kar bomo podrobneje predstavili v nadaljevanju.
Ključne besede: organizacija dela, delo na daljavo, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 1317; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (969,44 KB)

2.
Samomorilnost v zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Sandra Jevtović, 2019, diplomsko delo

Opis: Zapor predstavlja posebno družbeno skupnost, kjer se na relativno majhnem prostoru proti svoji volji znajdejo ljudje različnih osebnosti, starosti in kulture. Zaporniki so utesnjeni tako fizično kot psihično. Vsakodnevno so prisiljeni živeti v okolju, kjer je vsako dejanje posameznika pod nenehnim opazovanjem in nadzorom ostalih zapornikov in zaporskega osebja. Prehod v zapor vpliva na posameznika na različne načine, kar se odraža v stopnji samomorov v zaporih po svetu, ki je večja v primerjavi s splošno populacijo. Posameznik zaporsko okolje doživlja kot stresno, saj izgubi svobodo, povečan pa je tudi nadzor nad njegovimi dnevnimi rutinami. Zaradi težjega spopadanja z novim okoljem posamezniki doživijo psihološko stisko, ki se izraža na več različnih načinov med katerimi je lahko samomor. Za lažje spopadanje je treba posamezniku omogočiti dostop do terapevtskih posegov in raznih aktivnosti, kar zmanjšuje pojavnost samomorilnosti v zaporih. Diplomsko delo opisuje vpliv zaporskega okolja na posameznika in kako ga le-ta doživlja. Predstavljeni so možni vzroki, ki v zaporskem okolju privedejo do samomorilnih misli, poskusa samomora ali samomora. Namen je tudi raziskati in predstaviti potencialne strategije za reševanje te problematike.
Ključne besede: diplomske naloge, samomor, zaporsko okolje, vzroki, preprečevanje, zaporski psiholog
Objavljeno v DKUM: 10.09.2019; Ogledov: 1125; Prenosov: 180
.pdf Celotno besedilo (415,71 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici