| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj aplikacije fam.do s knjižnico kendo ui
Benjamin Serec, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili plačljivo razvojno knjižnico Kendo UI. Z razvojem aplikacije Fam.do smo raziskali, kako nam ta knjižnica skrajša razvojni čas. Pogledali smo si, kako so posamezne komponente knjižnice prilagodljive in kakšne funkcionalnosti imajo implementirane. Knjižnico Kendo UI smo uporabili skupaj s slogovnih ogrodjem Bootstrap in raziskali, kako se komponente Kendo UI-a stilsko skladajo z ogrodjem Bootstrap. Prišli smo do sklepa, da je to zelo dobra kombinacija, ki znatno skrajša čas razvoja aplikacije.
Ključne besede: KendoUI, React, aplikacija, razvoj
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 59; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Web application development with multi-tenancy and metadata-driven architecture
Ivan Magdić, 2021, magistrsko delo

Opis: Podjetja in stranke želijo stroške gostovanja in programske opreme čim bolj omejiti. Z aplikacijami, ki imajo arhitekturo za določenega najemnika in nato gostijo kot posamezno instanco, se stroški gostovanja linearno povečujejo na najemnika. Pri večnajemniški arhitekturi podjetja uporabljajo iste aplikacije, storitve in podatkovne baze, kar zmanjšuje stroške gostovanja, razvoja in vzdrževanja. Večnajemniška arhitektura mora zagotoviti zasebnost podatkov posameznih najemnikov in nadgradljivost aplikacije. To magistrsko delo opisuje arhitekturo programske opreme, ki je nadgradljiva, nastavljiva in učinkovita za več najemnikov. Delo se osredotoča na večnajemniško arhitekturo, oblikovano v programskem jeziku PHP z uporabo okvira Laravel za določanje trdne arhitekture aplikacij. Vse to je narejeno za boljše razumevanje zmogljivosti, varnosti, izvajanja in vloge večnajemniške arhitekture aplikacij. Delo podrobneje pojasnjuje večnajemniško arhitekturo, metapodatkovno arhitekturo in tri pristope k podatkovnim bazam. Pojasnjuje, da je večnajemniška programska aplikacija vrsta gostujoče programske opreme, ki različnim najemnikom služi posamezno iz ene instance aplikacije. Najemniki so lahko ena stranka, organizacija ali celo podjetje. Magistrsko delo primerja večnajemniško arhitekturo z enoinstančno ter enonajemniško arhitekturo. Večnajemniška arhitektura se od večinstančne razlikuje po tem, da ima večinstančna arhitektura več (različnih) kopij programske opreme, ki služi strankam, medtem ko ima večnajemniška eno samo instanco programske opreme na strežniku, ki služi več najemnikom. Pojasnjena je tudi arhitektura večnajemniške podatkovne baze. Ločene podatkovne baze, skupne podatkovne baze, skupne sheme, ter skupne podatkovne baze, ločene sheme so trije različni pristopi, obravnavani v magistrskem delu. Poglavju o večnajemniški arhitekturi sledi razlaga metapodatkovne arhitekture, razloženo pa je tudi, kako lahko zmanjša povezavo med poslovno in programsko implementacijo, izboljša prilagodljivost oblikovanja in poveča ponovno uporabo sistema. Podrobno je opisano, kako je Force.com, ustvarjalec največje CRM storitve na trgu, implementiral metapodatkovno arhitekturo v svoje aplikacije. Poleg razlage arhitektur, na katerih temelji prototipna aplikacija, je predstavljena tudi razlaga sestavnih delov sistema aplikacije. Prototipna aplikacija je bila ustvarjena z odprtokodnimi in prosto dostopnimi spletnimi tehnologijami in knjižnicami. Za razvoj prototipov aplikacij je bil uporabljen programski jezik PHP z Laravel okvirjem, skupaj z NGINX kot spletnim strežnikom in MySQL kot podatkovno bazo. Za lokalni razvoj in testiranje sta bila uporabljena Docker in tehnologija vsebnikov. V naslednjem poglavju je preučen in povzet prilagojen pristop k podatkovni bazi, ki ga uporablja prototipna aplikacija. Temelji na pristopih ločene podatkovne baze ter ločene podatkovne baze, skupne sheme, z manjšo prilagoditvijo pri ločevanju podatkov najemnikov. Razložena je sistemska arhitektura ali sklad LEMP, čemur sledijo pomisleki glede varnosti. Pojasnjuje tudi, kako je bila dosežena identifikacija najemnika ter kako sta bila najemodajalec in najemnik strukturirana in uporabljena. Modul najemodajalca se nahaja na nivoju korenske domene, najemniki pa so locirani in identificirani na podlagi poddomen. Modul najemodajalca je namenjen upravljanju najemnikov s preprostimi dejanji, kot so ustvarjanje, posodabljanje in brisanje. Poleg teh ukazov, lahko uporabniki modula najemodajalca filtrirajo ali prekličejo dostop za določene najemnike, če ne spoštujejo pogodbe. Sledeče poglavje opisuje, kako smo ustvarili in strukturirali projekt Laravel ter katere ukaze smo uporabili za doseganje končnega rezultata. Za dostop do podatkov, povezanih z najemniki, obstajata dve komponenti. Prva je uporabniški vmesnik, v katerega se lahko uporabnik vpiše s svojimi poverilnicami (e-poštni naslov in geslo), druga pa je REST API.
Ključne besede: Spletna aplikacija, Večnajemniška arhitektura, Metapodatkovna arhitektura, Laravel
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 63; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

3.
Uporaba knjižnice D3.js za vizualizacijo potresne aktivnosti območja
Tilen Rajh, 2021, diplomsko delo

Opis: Večina spletnih strani ima potrese prikazane samo v obliki tabel, ki ponujajo le numerični prikaz, zato, smo se odločili, da naredimo vizualni prikaz potresov. V diplomskem delu smo izdelali spletno aplikacijo, kjer se osredotočamo na vizualni prikaz potresnega območja Slovenije in Hrvaške. Prikaz obsega iskanje potresov po datumih nastanka iz dveh različnih virov. Izdelan je tudi grafični prikaz analize potresov leta 2020, posebej za Slovenijo in Hrvaško. Zajema število potresov po mesecih, prikaz potresov na zemljevidu in graf magnitud. Za izdelavo le-teh grafičnih elementov smo uporabili knjižnico D3.js.
Ključne besede: potres, D3.js, grafični prikaz, spletna aplikacija, vizualizacija podatkov
Objavljeno: 24.08.2021; Ogledov: 309; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

4.
Avtomatsko ocenjevanje odgovorov na vprašanja odprtega tipa
Klemen Kac, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo implementirali algoritem, ki avtomatsko oceni odgovore na vprašanja odprtega tipa. Odgovor študenta primerjamo s pričakovanim na podlagi različnih tehnik leksikalne in semantične analize. Algoritem temelji na poravnavi besed med pričakovanim in vnesenim odgovorom ter računanjem razdalje med vektorji besednih vložitev iz obeh odgovorov. Za implementacijo smo uporabili programski jezik Python.
Ključne besede: avtomatsko ocenjevanje, ocenjevanje odgovorov, obdelava naravnega jezika, vprašanja odprtega tipa
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 193; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
6.
Slovenščina na dlani 2
Mojca Jerala-Bedenk, Mihaela Koletnik, Mira Krajnc Ivič, Simona Majhenič, Sandi Majninger, Matej Meterc, Polonca Šek, Natalija Ulčnik, Alenka Valh Lopert, Darinka Verdonik, Ines Voršič, Tjaša Markežič, 2019, strokovna monografija

Opis: Monografija predstavlja nadaljevanje publikacije Slovenščina na dlani 1, izdane v letu 2018. Prvi del prinaša rezultate projekta Slovenščina na dlani, ki ga v času od leta 2017 do leta 2021 izvajamo na Univerzi v Mariboru. Predstavljena je idejna zasnova učnega e-okolja, in sicer z vidika uporabniške izkušnje učitelja ter učenca. Ker bo e-okolje vsebovalo vaje in naloge s področja pravopisa, slovnice, frazeologije in besedil, so podane možnosti priprave vaj z ozirom na učni načrt in postopke avtomatizacije. Pri frazeologiji bomo ob nalogah ponudili tudi slovarske opise izbranih enot, zato je predstavljeno, katerih 100 frazemov in 100 pregovorov smo izbrali za natančnejšo obravnavo. Pojasnjeno je tudi, katera znanja bodo učeči se usvajali s pomočjo zbirke besedil, ki smo jo poimenovali BERTA. V drugem delu najdemo članke učiteljic slovenščine, ki sodelujejo v projektu. Na podlagi svojih izkušenj z učenci in dijaki predstavljajo izvirne ideje za obravnavo slovnice, leksikologije, frazeologije in besedilnih vrst ter izpostavljajo učinkovite učne metode, s katerimi so uspele osnovno- in srednješolce navdušiti za učenje in raziskovanje slovenščine. Na podlagi člankov ugotavljamo, da je mogoče vsako, tudi na videz suhoparno učno snov, učencem predstaviti kot izziv in jih s tem spodbuditi k ustvarjalnosti ter iskanju drugačnih rešitev.
Ključne besede: e-okolje, tipologija nalog, pravopis, slovnica, frazeologija, neumetnostna besedila, pouk slovenščine, učne metode
Objavljeno: 17.02.2020; Ogledov: 452; Prenosov: 41
URL Povezava na datoteko

7.
Adaptivno postavljanje vprašanj na elektronskih testih
Žiga Donko, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali področje adaptivnega postavljanja vprašanj na elektronskih testih. Slednje temelji na teoriji odgovora na postavko. Gre za matematični model, ki temelji na statističnih metodah. Sistemi adaptivnega postavljanja vprašanj imajo pet temeljnih korakov, ki omogočajo različne pristope. Posamezna vprašanja smo modelirali kot postavke ter raziskali različne pristope posameznih korakov sistema za adaptivno postavljanje vprašanj. Implementirali smo prototip, uporabili nekatere opisane pristope ter primerjali posamezne pristope med seboj.
Ključne besede: adaptivno postavljanje vprašanj, elektronski testi, elektronska učna okolja, avtomatsko ocenjevanje, teorija odgovora na postavko
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 382; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

8.
Izdelava porazdeljenega večnitnega ter razširljivega spletnega pajka za iskanje datotek
Adam Veselič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo izdelali spletnega pajka, ki je enostaven za uporabo, združuje funkcionalnosti odprtokodnih alternativ in deluje na vseh popularnih platformah. Uporabili smo tehnologijo .NET Core, ki nam je omogočila ustvarjanje le ene izvršilne datoteke za vsako platformo, ki je hkrati prenosljiva in deluje brez dodatnih sistemskih potreb. Da bi bila uporaba enostavna, smo implementirali spletni vmesnik za hitro konfiguracijo. Za funkcionalnost smo poskrbeli tako, da pajek deluje brezhibno na več nitih, v razširljivem porazdeljenem sistemu in podpira razširjanje s pomočjo uporabnikovih skript. Nazadnje smo tudi poskrbeli, da smo vključili vse funkcionalnosti, ki so značilne za spletne pajke.
Ključne besede: spletni pajek, porazdeljeni sistemi, spletni vmesnik, .NET Core
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 417; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (934,26 KB)

9.
Odkrivanje podobnih vsebin s pomočjo pomenskih podpisov in pomenskega stiskanja
Sandi Majninger, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo razvili postopek za odkrivanje podobnih vsebin s pomočjo primerjave pomena odstavkov. V ta namen smo izračunali pomenske podpise posameznih odstavkov in jih primerjali med seboj. Takšen način nam omogoča odkrivanje parafraziranih in prevedenih besedil. Preverjali smo vpliv uporabe pomenskega stiskanja na končno uspešnost postopka. Zanimalo nas je tudi, kako na uspešnost vpliva izbira pomenskega slovarja. Ugotovili smo, da lahko s pomočjo pomenskega stiskanja in uporabe obsežnejših slovarjev zmanjšamo občutljivost na spremembe besedila, tako da odkrijemo več podobnosti.
Ključne besede: odkrivanje podobnih vsebin, pomenski podpis, pomensko stiskanje, pomenski slovar, plagiat
Objavljeno: 30.08.2017; Ogledov: 779; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (2,45 MB)

10.
UPORABA SPLETNIH TEHNOLOGIJ ZA RAZVOJ MOBILNIH APLIKACIJ Z OGRODJEM IONIC
Sandi Majninger, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali možnosti uporabe spletnih tehnologij za razvoj mobilnih aplikacij. Preučili smo razlike med načinom interakcije na namiznih računalnikih in napravah z na dotik občutljivimi zasloni. Opisali smo, kako so se uporabniški vmesniki aplikacij prilagodili na nov način interakcije. Poiskali smo nabor orodij, ki omogočajo uporabo spletnih tehnologij za razvoj mobilnih aplikacij. Izbrali smo programsko ogrodje Ionic in z njim razvili hibridno mobilno aplikacijo, ki omogoča pregled, iskanje, brskanje in shranjevanje elektronskih gradiv z spletnega portala Digitalne knjižnice Univerze v Mariboru.
Ključne besede: Ionic, mobilna aplikacija, spletne tehnologije, Cordova, Javascript
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1511; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici