| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 130
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Nekaj metričnih lastnosti grafovskih produktov
Gregor Rus, 2022, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija obravnava koncepta množice vozlišč v splošni legi v grafih in l-razdaljno-uravnoteženost grafov. Oba koncepta sta bila v tej obliki vpeljana nedavno, splošna lega leta 2018 v članku avtorjev Manuela in Klavžarja, l-razdaljna uravnoteženost pa v doktorski diseratciji Freliha leta 2014. V disertaciji so predstavljeni novi rezultati, ki so večinoma povezani z različnimi grafovskimi produkti. Dokazana je točna vrednost gp-števila v kartezičnem produktu poljubnega števila poti, natančneje, da velja $\gp(P^{\cp,n}) = 2^{2^{n-1}}$. Dokazana je točna vrednost gp-števila v produktu poti in cikla in produkta dveh ciklov. Dokazana je tudi točna vrednost gp-števila v nekaterih Kneserjevih grafih. V razdelku, ki se ukvarja z l-razdaljno-uravnoteženostjo, je pokazan pogoj, kdaj je leksikografski produkt grafov $G[H]$ $\ell$-razdaljno-uravnotežen za poljuben $\ell \in \{3,\ldots,\diam(G)\}$. Prav tako je dokazano, kdaj je $\ell$-razdaljno-uravnotežen korona produkt. Določimo pa tudi pogoj, kdaj je $\ell$-razdaljno uravnotežen kartezični produkt $G\cp K_n.$
Ključne besede: teorija grafov, množica vozlišč v splošni legi, gp-število, grafovski produkti, poti, cikli, razdaljno-uravnoteženi grafi, l-razdaljno-uravnoteženi grafi
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 297; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (965,92 KB)

2.
Diskretne strukture
Iztok Peterin, 2020

Opis: V učbeniku so predstavljene nekatere veje diskretne matematike, ki so še posebej uporabne v računalništvu. Tako se sprehodimo skozi logiko, s posebnim poudarkom na dokazu. Sledijo teorije, pri katerih igra poglavitno vlogo matematična indukcija oziroma bolj splošno induktivna posplošitev. Spoznamo osnove kombinatorike in teorije števil. Predstavljene so rekurzivne relacije, s katerimi lahko opišemo ponavljajoče se procese. To nam omogoča tudi vrednotenje algoritmov glede na čas potreben za njegovo izvedbo. Relacije, ki so podmnožice kartezičnega produkta poljubnih množic, predstavljajo širok vir presenetljivih rezultatov. Eden izmed njih rezultira v mrežah in njihovih posebnih predstavnikih Booleovih algebrah. Končamo z grafi, ki predstavljajo neverjetno uporaben matematični model za simuliranje procesov iz realnega življenja.
Ključne besede: izjavni račun, indukcija, kombinatorika, rekurzivna relacija, časovna zahtevnost, teorija števil, relacija, mreža, Booleova algebra, graf
Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 1186; Prenosov: 288
.pdf Celotno besedilo (5,40 MB)

3.
Lastnosti grafov Hanojskega stolpa
Eva Zmazek, 2019, magistrsko delo

Opis: Hanojski grafi $H_p^n$, $n \geq 1$, $p \geq 3$, so modeli predstavitve problema Hanojskega stolpa z $n$ diski in $p$ nosilci. Njihova rekurzivna konstrukcija vodi do izpeljave nekaterih lastnosti. Kromatično število $\chi(H_p^n)$ Hanojskega grafa $H_p^n$ je na primer enako številu nosilcev $p$ prirejenega problema Hanojskega stolpa, kromatični indeks $\chi'(H_p^n)$ tega Hanojskega grafa pa je enak njegovi maksimalni stopnji vozlišč $\Delta(H_p^n)$. Vsi Hanojski grafi so Hamiltonovi, $(p-1)$-povezani, nekateri med njimi so tudi ravninski. \end{sloppypar} \begin{sloppypar} Barvanje povezav $c: E(G) \to [k]$ je mavrica, če za poljubni različni povezavi $e,f \in E(G)$ velja $c(e) \not= c(f)$. Anti-Ramseyevo število na paru grafov $G$ in $H$ je najmanjše tako število $n$, za katerega pri vsakem barvanju $c$ povezav grafa $G$ z natanko $n$ barvami, obstaja $H$-podgraf grafa $G$, za katerega je zožitev $c|H$ mavrica. V magistrski nalogi si ogledamo anti-Ramseyeva števila $\ar(H_p^n,H_q^m)$, $p,q \geq 3$, $n,m \geq 1$, na paru Hanojskih grafov, kjer je $m=n=1$ in $q=3$, in na paru Hanojskih grafov, kjer je $p=q$. Za anti-Ramseyevo število $\ar(H_p^n,H_3^1)$, $p \geq 3$, $n \geq 1$, izpeljemo rekurzivno zvezo. Pokažemo tudi, da je anti-Ramseyevo število $\ar(H_4^2,H_3^2)$ omejeno navzdol s $30$ ter navzgor s $34$.
Ključne besede: Hanojski graf, Hanojski stolp, anti-Ramseyevo število, mavrica
Objavljeno v DKUM: 05.11.2019; Ogledov: 676; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (554,90 KB)

4.
Množice točk in vozlišč v splošni legi
Barbara Gašparič, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava klasični problem “no-three-in-line” in dve njegovi pospološitvi. Klasični problem “no-three-in-line” je, poiskati največje možno število točk, ki jih lahko postavimo na n × n mrežo tako, da nobene tri med njimi ne bodo ležale v ravni črti. Posplošitvi, ki ju bomo obravnavali, sta problem “no-three-in-line” v 3D in problem splošne lege v teoriji grafov. Problem “no-three-in-line” v 3D je, poiskati največje možno število točk, ki jih lahko postavimo na n × n × n mrežo tako, da nobene tri med njimi ne bodo ležale v ravni črti. Problem splošne lege v teoriji grafov pa je, poiskati največjo množico vozlišč, za katero bo veljalo, da nobena tri vozlišča iz te množice ne ležijo na skupni najkrajši poti. V prvem poglavju je navedenih nekaj definicij in pomembnih rezultatov iz področja diskretne matematike in teorije števil, ki jih bomo potrebovali v nadaljnjih poglavjih. V drugem poglavju predstavimo klasični problem “no-three-in-line”, pokažemo koliko je pričakovana zgornja meja za število nekolinearnih točk na n × n mreži pri velikih n in vidimo, da lahko na n × n mrežo zmeraj postavimo n nekolinearnih točk. V tretjem poglavju predstavimo problem “no-three-in-line” v 3D, pokažemo, kako je ta problem povezan s 3D-sliko grafa Kn in povemo, kakšno je pričakovano število nekolinearnih točk na n × n × n mreži. V zadnjem poglavju predstavimo problem splošne lege v teoriji grafov ter njegove zgornje in spodnje meje. Zgornje meje so podane na podlagi različnih izometričnih pokritij grafov, spodnje pa dobimo tako, da množice v splošni legi povežemo s premerom grafa in njegovim pakiranjem.
Ključne besede: problem “no-three-in-line”, splošna lega, celoštevilska mreža, 3D-slika grafa, izometrično pokritje, izometrični podgraf
Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 849; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
Strong edge geodetic problem in networks
Paul Manuel, Sandi Klavžar, Antony Xavier, Andrew Arokiaraj, Elizabeth Thomas, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Geodesic covering problems form a widely researched topic in graph theory. One such problem is geodetic problem introduced by Harary et al. Here we introduce a variation of the geodetic problem and call it strong edge geodetic problem. We illustrate how this problem is evolved from social transport networks. It is shown that the strong edge geodetic problem is NP-complete. We derive lower and upper bounds for the strong edge geodetic number and demonstrate that these bounds are sharp. We produce exact solutions for trees, block graphs, silicate networks and glued binary trees without randomization.
Ključne besede: geodetic problem, strong edge geodetic problem, computational complexity, transport networks
Objavljeno v DKUM: 03.11.2017; Ogledov: 844; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (657,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Omega polynomial revisited
Mircea V. Diudea, Sandi Klavžar, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Omega polynomial was proposed by Diudea (Omega Polynomial, Carpath. J. Math., 2006, 22, 43-47) to count the opposite topologically parallel edges in graphs, particularly to describe the polyhedral nanostructures. In this paper, the main definitions are re-analyzed and clear relations with other three related polynomials are established. These relations are supported by close formulas and appropriate examples.
Ključne besede: mathematics, chemical graph theory, counting polynomials, Ommega polynomial, Theta polynomial, Pi polynomial, PI index, Sadhana polynomial, Cluj-Ilmenau index, CI index
Objavljeno v DKUM: 24.08.2017; Ogledov: 759; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (263,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Guarded subgraphs and the domination game
Boštjan Brešar, Sandi Klavžar, Gašper Košmrlj, Douglas F. Rall, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku vpeljemo koncept zaščitenega podgrafa. Množica le-teh po definicji leži med množico konveksnih in 2-izometričnih podgrafov, hkrati pa ni primerljiva z množico izometričnimih podgrafov. Dokažemo nekatere metrične lastnosti zaščitenih podgrafov ter koncept uporabimo v dominacijski igri, v kateri dva igralca, Dominator in Zavlačevalka, izmenično izbirata vozlišča grafa, tako da vsako izbrano vozlišče poveča množico dominiranih vozlišč. Dominatorjev cilj je končati igro, tj. dominirati celoten graf, čim hitreje, medtem ko je Zavlačevalkin cilj odigrati čim več potez. Igralno dominacijsko število je število potez v igri, ko Dominator začne in oba igralca igrata optimalno. Kot glavni rezultat članka dokažemo, da igralno dominacijsko število grafa ni nikoli manjše, kot igralno dominacijsko število njegovega zaščitenega podgrafa. Predstavljenih je tudi več aplikacij tega rezultata.
Ključne besede: dominacijska igra, igralno dominacijsko številko, konveksni podgraf, (2-)izometrični podgraf
Objavljeno v DKUM: 10.07.2017; Ogledov: 1079; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (690,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Covering codes in Sierpiński graphs
Laurent Beaudou, Sylvain Gravier, Sandi Klavžar, Matjaž Kovše, Michel Mollard, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Za dani graf ▫$G$▫ in celi števili ▫$a$▫ in ▫$b$▫ je ▫$(a,b)$▫-koda grafa ▫$G$▫ množica vozlišč ▫$C$▫, tako da ima vsako vozlišče iz ▫$C$▫ natanko ▫$a$▫ sosedov v ▫$C$▫, vsako drugo vozlišče pa natanko ▫$b$▫ sosedov v ▫$C$▫. V tem prispevku klasificiramo števila ▫$a$▫ in ▫$b$▫, za katera obstajajo ▫$(a,b)$▫-kode v grafih Sierpińskega.
Ključne besede: graph theory, codes in graphs, perfect codes, Sierpiński graphs
Objavljeno v DKUM: 10.07.2017; Ogledov: 827; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (786,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Connectivity of Fibonacci cubes, Lucas cubes, and generalized cubes
Jernej Azarija, Sandi Klavžar, Jaehun Lee, Yoomi Rho, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: If ▫$f$▫ is a binary word and ▫$d$▫ a positive integer, then the generalized Fibonacci cube ▫$Q_d(f)$▫ is the graph obtained from the ▫$d$▫-cube ▫$Q_d$▫ by removing all the vertices that contain ▫$f$▫ as a factor, while the generalized Lucas cube ▫$Q_d(\stackrel{\leftharpoondown}{f})$▫ is the graph obtained from ▫$Q_d$▫ by removing all the vertices that have a circulation containing ▫$f$▫ as a factor. The Fibonacci cube ▫$\Gamma_d$▫ and the Lucas cube ▫$\Lambda_d$▫ are the graphs ▫$Q_d({11})$▫ and ▫$Q_d(\stackrel{\leftharpoondown}{11})$▫, respectively. It is proved that the connectivity and the edge-connectivity of ▫$\Gamma_d$▫ as well as of ▫$\Lambda_d$▫ are equal to ▫$\left\lfloor \frac{d+2}{3}\right\rfloor$▫. Connected generalized Lucas cubes are characterized and generalized Fibonacci cubes are proved to be 2-connected. It is asked whether the connectivity equals minimum degree also for all generalized Fibonacci/Lucas cubes. It was checked by computer that the answer is positive for all ▫$f$▫ and all ▫$d \le9$▫.
Ključne besede: Fibonacci cube, Lucas cube, generalized Fibonacci cube, generalized Lucas cube, connectivity, combinatorics on words
Objavljeno v DKUM: 10.07.2017; Ogledov: 993; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (740,04 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Wiener numbers of pericondensed benzenoid hydrocarbons
Sandi Klavžar, Ivan Gutman, Amal Rajapakse, 1997, izvirni znanstveni članek

Opis: Using a recently developed technique for the calculation of the Wiener number (W) of benzenoid systems, we determine explicit expressions for W for several homologous series of pericondensed benzenoid hydrocarbons. An elementary proof for the correctness of the used method is also included.
Ključne besede: mathematics, chemical graph theory, distance in graphs, Wiener number, benzenoids
Objavljeno v DKUM: 05.07.2017; Ogledov: 1095; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (16,93 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici