SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
GRAVITACIJA
Anton Žumbar, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK: V diplomski seminarski nalogi se ukvarjam z vprašanjem gravitacije. V ta namen se najprej sprehodimo skozi zgodovino te teorije s poudarkom na pomembnejših znanstvenikih iz bližnje in pretekle zgodovine, ki so se zelo intenzivno in uspešno ukvarjali z raziskovanjem tega področja fizike in narave nasploh. V naslednjem poglavju predstavim grobi presek nekaterih pojavov, ki so povezani z gravitacijo, oziroma so neposredna posledica delovanja gravitacijske sile. V osrednjem delu naloge prikažem novejši izračun odklona navpičnice (t.j. črte, ki povezuje točko na površini Zemlje z njenim središčem), ki vključuje tudi učinek zemeljske sploščenosti. Do sedaj znana enačba za odklon navpičnice od radialne črte zanemarja učinek zemeljske sploščenosti in je nepravilna skoraj za faktor 2. V dodatku predstavljam nekaj zanimivih informacij in zgodbic povezanih s to temo. Ali je naloga uporabna za učitelje fizike ter učence in dijake? S pojmom gravitacija se učenci bolj podrobno prvič ukvarjajo pri fiziki v devetem razredu osnovne šole. To temo nadaljujejo pozneje v srednji šoli. V tej nalogi imajo učitelji na enem mestu zbrano zgodovino, teorijo, uporabo in zanimivosti s tega področja. Naloga je torej uporabna za učitelje fizike v osnovni in srednji šoli. Ker učitelji svoje znanje posredujejo naprej, pa je naloga posredno uporabna tudi za učence in dijake.
Ključne besede: gravitacija
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 2385; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

2.
VPLIV TEMPERATURE IN OGRAJENOSTI NA DEBELINO SMEKTIČNIH PLASTI V TEKOČIH KRISTALIH
Dalija Jesenek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavam vpliv temperature na debelino smektičnih plasti v SmA fazi. Tekoči kristali so bili neograjeni ali ograjeni v kontrolirano porozno steklo (Control Porous Glass ali CPG) z različnimi premeri luknjic. Kontrolirano porozno steklo je bilo neobdelano ali obdelano s silanom. Meritve debeline plasti so bile izvedene za tekoča kristala 8CB in 12CB, pri čemer je bila uporabljena metoda sipanja rentgenskih žarkov pod malim kotom (small angle x-ray scattering ali SAXS). Meritve tekočega kristala 12CB so bile izvedene v centru za makromolekularno kristalografijo (National Centre for Scientific Research »Demokritos«, Atene, Grčija), medtem ko so bili vzorci 8CB merjeni v Sinhrotronu »ELLETRA« v Trstu, Italija. Ureditev tekoče kristalnih molekul v vzorcih sem opisala s kombinacijo semi-mikrosopske in mezoskopske Landau-de Gennesovo teorije. Ugotovili smo, da se z nižanjem temperature debelina plasti za neograjena vzorca kvalitativno različno spreminja, in sicer se zmanjšuje za 8CB in povečuje za 12CB. Vzrok za to je v obliki molekule tekočega kristala. Na velikost fluktuacij in s tem deloma na debelino plasti vpliva tudi razlika v faznem prehodu med 8CB in 12CB. V tekočih kristalih omejenimi z neobdelanimi kontroliranimi poroznimi stekli smo v primerjavi z neomejenimi zasledili širjenje plasti. Dominantni mehanizmi, odgovorni za takšno vedenje, so površinski spominski efekti. V obdelanem kontroliranem poroznem steklu pa se debelina plasti glede na neomejene vzorce ni bistveno spremenila. Nazadnje sem z Landau-de Gennesovo metodo razložila vzrok za razliko v faznih prehodih med tekočima kristaloma 8CB in 12CB.
Ključne besede: smektični tekoči kristali, Landau-de Gennesova teorija, metoda sipanja rentgenskih žarkov pod malim kotom (SAXS), spominski efekti
Objavljeno: 11.09.2009; Ogledov: 1931; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

3.
MERJENJE ENERGIJSKEGA SPEKTRA PRI β- RAZPADU - IZDELAVA EKSPERIMENTALNE VAJE
Ljiljana Mihajlović, 2011, diplomsko delo

Opis: Radioaktivnost je ena izmed večno aktualnih tematik, tako z znanstvenega, kot tudi polito-sociološkega ter naravovarstvenega vidika. Ob teoretičnem znanju, ki ga študentje pridobijo tekom študija, pa jim eksperimentalno delo omogoča boljši vpogled v to tematiko. Namen pričujoče diplomske naloge je izdelava nove eksperimentalne vaje, pri kateri študentje merijo emisijski spekter sevanih elektronov pri β- razpadu. Vaja temelji na gibanju nabitega delca v magnetnem polju, saj se meritve energij sevanih elektronov izvajajo s pomočjo magnetnega spektrometra. Ob danem konstantnem polmeru gibanja, se s spreminjanjem vrednosti gostote magnetnega polja, spreminjajo tudi energije elektronov, ki prispejo do detektorja. Iz zveze med energijo elektrona in gostote magnetnega polja, ki smo jo izpeljali na podlagi gibanja relativističnih elektronov v magnetnem polju, lahko iz meritev sklepamo na obliko energijskega spektra. Na osnovi dobljenih rezultatov se študentje prepričajo o zvezni naravi β razpada ter se poglobijo v fizikalne zakonitosti opaženega pojava.
Ključne besede: Radioaktivnost, β- razpad, energijski spekter, merjenje, postavitev
Objavljeno: 10.02.2011; Ogledov: 1531; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (585,36 KB)

4.
TEORIJA KAOSA - PEDAGOŠKI PRIPOMOČKI Z UPORABO APLETOV
Matjaž Črček, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bom predstavil izobraževalne numerične simulacije s področja fizike kaosa, ki so prosto dostopne na spletu. Teorija kaosa je bila odkrita po letu 1950 in od takrat naprej se obzorje naravnih pojavov, v katerih igra kaos pomembno vlogo, neprestano širi. Številni pomembni raziskovalci trdijo, da se večina naravnih procesov spontano približuje robu kaosa. Posledično postaja narava vedno bolj »kompleksna« in lahko skladišči več informacij. Teorijo kaosa po pomembnosti postavljajo ob bok relativistične teorije in kvantne mehanike. Njen pomen je predvsem v tem, da dobro opisuje raznovrstne pojave v našem vsakdanjem življenju. Fizika kaosa vsebuje vrsto univerzalnosti. Slednje pomeni, da lahko vrsto povsem različnih fizikalnih sistemov opišemo z isto matematiko. Poleg tega je pogosto opaženo obnašanje izjemno robustno in neodvisno od detajlov opazovanega sistema. Kljub izjemnemu pomenu teorije kaosa za razlago pojavov v vsakdanjem življenju je poučevanje na tem področju v srednjih šolah v Sloveniji izjemno pomanjkljivo. Z namenom vpeljave primernega učnega materiala s tega področja za izobraževanje srednješolcev sem v delu na poljuden način predstavil ključne mehanizme kaosa, njegovo terminologijo ter pri tem uporabil za ilustracijo obstoječe aplete, ki so prosto dosegljivi na spletu.
Ključne besede: teorija kaosa, univerzalnost, atraktorji, logistične mape, orbitalni diagrami, fraktali
Objavljeno: 21.12.2011; Ogledov: 2009; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (9,93 MB)

5.
Uspešnost tradicionalnih učnih metod pri vnašanju sodobnih znanstvenih dognanj v osnovnošolski pouk fizike
Robert Repnik, 2012, doktorska disertacija

Opis: V zadnjem času smo priča izredno hitremu znanstvenemu in tehnološkemu razvoju, katerega rezultat so mnoge naprave in pripomočki, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju. V najrazličnejših medijih zasledimo poročila o zanimivih in pomembnih znanstvenih odkritjih, ki zanimajo tudi učence in dijake, vendar so te informacije prepogosto preveč poenostavljene, napačne ali pa prekompleksne in nerazumljive. Marsikaterega učenca tudi zanima princip delovanja sodobnih orodij, kakor na primer mobilni telefon, optični vodniki, tekočekristalni zasloni itd. Odgovore na ta vprašanja sam navadno težko poišče. Kot ena najprimernejših rešitev zato se ponuja pri pouku fizike in to že v osnovni šoli. Formalno učni načrt osnovnošolske fizike omogoča delno že v okviru temeljnih vsebin, delno pri predlaganih izbirnih vsebinah, predvsem pa v določenem obsegu vsebinsko nerazporejenih učnih ur predmeta obravnavo tematik po avtonomni izbiri učitelja, zaradi aktualizacije pouka in rasti motivacije je pri tem smiselno upoštevati tudi želje in interese učencev. Kljub temu pa opažamo, da se učitelji v šolski praksi le redko odločijo uporabiti vsebinsko nerazporejene ure za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v osnovnošolski pouk fizike, večinoma so namenjene ponavljanju, dopolnjevanju že obravnavane snovi, utrjevanju in preverjanju znanja. Pričujoča doktorska disertacija je strukturirana iz dveh delov. V teoretičnem delu obravnavamo pomembnejše zgodovinske prelomnice v razvoju znanosti in tehnologije, pomembne spremembe v razvoju didaktike in še posebej didaktike fizike, osredotočimo se na razvoj pouka fizike pri nas, podrobneje pa predstavimo evolucijo osnovnošolskega učnega načrta z vidika formalnih možnosti za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike. Predstavimo didaktične oblike in metode ter uporabljene didaktične pristope, na katere smo se v raziskavi omejili. Predstavimo različne vrste za naravoslovje pomembnih kompetenc (ključne, generične in predmetno specifične) ter strategije presoje kot učinkovit mehanizem za določanje nivojev znanja pri pouku fizike. Na koncu postavimo strukturalni model izobraževalne fizike v osnovni šoli za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike. V empiričnem delu predstavimo osnovne podatke o raziskavi, v katero smo v obdobju dveh šolskih let (2009/2010 in 2010/2011) zajeli 365 učencev iz sedmih slovenskih osnovnih šol. Najprej smo ugotovili incializacijsko stanje glede stanja motivacije ter predznanje učencev na temeljnem nivoju znanja (faktografsko znanje), višjem nivoju (analiza, primerjava) ter zahtevnejšem nivoju (sklepanje, vrednotenje). Sledil je pouk določene tematike z izbranim didaktičnim pristopom. Nazadnje smo ugotovili finalno stanje v istih kategorijah ter v analizi raziskali spremembe v stanju motivacije in v napredku pri navedenih kategorijah znanja. V analizi smo prikazali izide glede na opazovane faktorje, ki smo jih pridobili z uporabo naslednjih metod: frekvenčne distribucije, mere srednjih vrednosti, variacije in normalnosti distribucije, indeks težavnosti (p %), preizkus hipoteze neodvisnosti in hipoteze enake verjetnosti (χ2 preizkus) ter z enofaktorsko in dvofaktorsko analizo variance. Na osnovi 8 postavljenih tez smo izpeljali 35 hipotez, s katerimi smo preverili učinke eksperimentalnega faktorja na uspešnost vnašanja sodobnih znanstvenih dognanj v pouk osnovnošolske fizike. S preizkusi statistične značilnosti razlik med posameznimi didaktičnimi pristopi glede na upoštevane faktorje smo potrdili 18 zastavljenih hipotez, 17 hipotez pa ne. Najpomembnejše spoznanje pa je, da na osnovi teoretične raziskave in empiričnih rezultatov ugotavljamo, da je postavljen strukturalni model izobraževalne fizike v osnovni šoli za vnašanje sodobnih znanstvenih dognanj v pouk fizike možen in uspešen.
Ključne besede: izobraževanje, fizika, didaktika fizike, osnovna šola, pouk fizike, učne metode, učne oblike, strategije, didaktični pristopi, prenos znanstvenih dognanj, strategije presoje, testiranje, empirične raziskave, učni načrt, didaktični model, IKT
Objavljeno: 19.09.2012; Ogledov: 2154; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (15,34 MB)

6.
Temperaturno induciran fazni prehod nematičnega tekočega kristala
Uroš Jagodič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju obravnavamo dogajanje ob temperaturno induciranem faznem prehodu tekočega kristala med nematično ter izotropno fazo. V ta namen smo sintetizirali tekoči kristal MBBA ter z invertnim polarizacijskim mikroskopom opazovali dogajanje ob faznem prehodu. Vzorec smo izpostavili hitri ter počasni temperaturni spremembi ter opazovali fazni prehod ter rast domenskih struktur pri prehodu. Pri hitri podhladitvi smo izmerili korelacijske dolžine domenskih struktur ter hitrost naraščanja le-teh. Dogajanje ob prehodu smo opisali z Landau – de Gennesovim fenomenološkim modelom.
Ključne besede: tekoči kristal, nematik, I – ¬N fazni prehod, Landau – de Gennesov fenomenološki model, nenadno spreminjanje temperature ob faznem prehodu, rast domenskih struktur, meritve korelacijske dolžine.
Objavljeno: 27.09.2012; Ogledov: 1480; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

7.
Laboratorijska naprava za preverjanje in nastavitve homogenosti senzorja MIMOSA-26
Tilen Fidler, 2012, diplomsko delo

Opis: Na odseku Eksperimentalne fizike osnovnih delcev na Inštitutu Jožefa Stefana razvijajo žarkovni teleskop. Naloga žarkovnega teleskopa je, da lahko vanj vstavimo neki novi senzor, katerega lastnosti so nam tuje. Po meritvah se preveri podatke žarkovnega teleskopa ter podatke novega senzorja. S primerjavo podatkov žarkovnega teleskopa in novega senzorja lahko novemu senzorju določimo lastnosti, kakor so natančnost, ločljivost in občutljivost. Žarkovni teleskop je sestavljen iz šestih MIMOSA-26 senzorjev. Bolj natančna, kot je homogenost senzorjev MIMOSA-26, bolj natančne so meritve in natančneje lahko poznamo karakteristike novega senzorja. Samo napravo sem najprej zmodeliral v programu SolidWorks in jo izdelal s pomočjo zaposlenih na oddelku eksperimentalne fizike osnovnih delcev. Naprava deluje na tak način, da se na stojalo vstavi senzor MIMOSA-26. Stojalo je pritrjeno na XY mizico, ki jo je možno premikati v dve dimenziji (x, y) na 0,01 mm natančno. Nad senzorjem je v kolimator nameščen radioaktivni vir Stroncij-90, ki seva beta delce (elektrone). Pod samim senzorjem je nameščena fotopomnoževalka, katere namen je, da služi kot prožilec, kadar skozi scintilator gredo elektroni. Senzor MIMOSA-26 se med samim sevanjem pomika in računalnik zajame podatke. Program ROOT podatke obdela ter izriše grafe, ki nam pokažejo homogenost senzorjev. Pri samih meritvah je treba nastaviti senzorjem MIMOSA-26 še pragovno napetost in masko, ki zamaskira nedelujoče slikovne elemente.
Ključne besede: MIMOSA-26, žarkovni teleskop, senzor, detektor, preverjanje homogenosti, delci
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 1058; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

8.
Vpliv anizotropnih nanodelcev na orientacijsko urejenost tekočih kristalov
Matej Cvetko, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji smo preučevali vpliv naključnega nereda na strukturne lastnosti nematskih tekočih kristalov (NTK). Slednje na semi-mikroskopski skali predstavljamo kot delce anizotropnih oblik cilindrične simetrije. Takšen sistem je primeren za preučevanje temeljnih lastnosti vpliva nereda, doseženega z zlomom zvezne simetrije. Sorodne primere predstavljajo naključni magneti, nečisti superprevodniki oz. superfluidi, mešanice različnih ogljikovih nano-cevk ter številni drugi sistemi kondenzirane materije. Sistemi, ki jih direktno obravnavamo, so najbližji naključno motenim magnetnim spinom. V slednji primerjavi je na semi-mikroskopski skali ena bistvena razlika. Za nematsko ureditveno polje je značilna t.i. »head-to-tail« invariance (neobčutljivost na 180° obrat). Nasprotno so magnetni sistemi občutljivi na spremembo predznaka magnetizacije. Omenjena razlika pomembno vpliva na možno strukturo topoloških defektov v strukturnem polju. Toda makroskopska domenska struktura, ki ji bomo posvetili največ pozornosti, je od tega le šibko odvisna. Omejili smo se na primere, v katerih so izviri naključnega polja »nečistoče« koncentracije ter so anizotropnih oblik. Pri preučevanju smo uporabili Lebwohl-Lasherjev mrežni model, v katerem je kubična mreža zapolnjena z NTK in »nečistočami«. Interakcije v modelu so kratkega dosega (čutijo jih le najbližji sosednji spini). Iskali smo mezoskopske statične rešitve sistema pri temperaturi nič, kar v realnosti pomeni sisteme globoko v nematski fazi. Vektorska polja, ki opisujejo orientacijsko porazdelitev NTK in »nečistoč«, so ponazorjeni s t.i. nematskimi spini oz. spini »nečistoč«. »Head-to-tail invariance« je upoštevana le pri nematskih spinih. Preučevali smo vrsto kvalitativno različnih modelov. Najprej smo preučili t.i. klasični RAF (random anisotropic field) model, v katerem so izviri naključnega polja »nečistoče«, kjer smo slednje delce poimenovali dis-orientacijski centri (DOC). V tem modelu je lahko posamezno mesto v mreži hkrati zasedeno tako z NTK kot DOC. V nadaljevanju smo preučili model, v katerem smo onemogočili hkratno zasedanje posameznega mesta v mreži s prej omenjenimi delci. Ta model smo poimenovali razširjeni RAF model. V obeh modelih so DOC orientacijsko »zamrznjeni« (statični), kjer je njihova orientacijska porazdelitev izotropna. V tretjem primeru smo preučevali model, v katerem obe vrsti spinov (nematski spini ter spini DOC) opišemo z variacijskimi polji. Poudarimo, da v slednjem modelu sistem ni frustriran na lokalnem ali globalnem nivoju. Pri tem smo vsiljevali medsebojno pravokotno postavitev NTK in DOC. V simulacijah smo izhajali iz homogene ali naključne začetne konfiguracije sistema, kar smo poimenovali zgodovina vzorca. Iz izračunane mezoskopsko-stacionarne konfiguracije sistema smo izračunali orientacijsko korelacijsko funkcijo nematskega spinskega polja. Iz korelacijske funkcije lahko sklepamo na vrsto ureditve sistema ter na različne druge makroskopske strukturne lastnosti posameznega sistema. Sistem lahko zavzame ureditev kratkega (SRO), kvazi red dolgega dosega (QLRO) ali red dolgega dosega (LRO). Za razlikovanje med slednjima dvema ureditvama je potrebna analiza končne velikosti. Iz poteka korelacijske funkcije lahko poleg dosega ureditve sistema razberemo še povprečno domensko dolžino, sistema ter razpršenost okrog njene vrednosti preko domenskega disperzijskega parametra. Ključni rezultati naloge so naslednji. Z uporabo klasičnega RAF modela smo pokazali, da je veljavnost Imry-Ma teorema, ki pomeni pomemben temelj statistične mehanike nereda, odvisna od zgodovine vzorca. Dobljeni rezultati namreč kažejo na to, da neskončno majhna naključna motnja uniči LRO in ga nadomesti s SRO le v sistemih z naključno začetno konfiguracijo. Za takšne sisteme smo dokazali, da ustrezajo skalni napovedi Imry-Ma teorema. V sistemih s homogeno začetno konfiguracijo omenjeni teorem ne velja. S temi rezultati lahko razložimo, zakaj različni eksperimenti na navidezno en
Ključne besede: Tekoči kristali, nanodelci, Imry-Ma teorem, zodovina sistema, ureditev, domenska struktura, Lebwohl-Lasher model, nered
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1553; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,89 MB)

9.
Topološki defekti v nematičnih lupinah
Luka Mesarec, 2013, magistrsko delo

Opis: Tekoči kristali omogočajo številne vizualizacije geometrijskih zakonitosti. V magistrski nalogi bomo s pomočjo dvodimenzionalnega Landau-de Gennes tenzorskega formalizma proučevali topološke defekte v nematičnih lupinah. Slednje predstavljajo tanko plast nematičnih tekočih kristalov, nanesenih na površino koloidnih delcev. Zapisali bomo funkcional proste energije in za poseben primer osno-simetričnih lupin izpeljali Euler-Lagrangeovi enačbi, ki jih bomo reševali numerično. Raziskali bomo, kako različni seti elastičnih konstant vplivajo na konfiguracije topoloških defektov pri različnih elipsoidih. Poudarek bo na vplivu tako imenovanega Napolijevega polja.
Ključne besede: mehka snov, tekoči kristali, topološki defekti, nematične lupine, koloidni delci, Napolijevo polje
Objavljeno: 19.09.2013; Ogledov: 1477; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (6,70 MB)

10.
Uporaba izobraževalnih apletov za predstavitev kvantnega obnašanja atomov
Nina Dolar, 2013, diplomsko delo

Opis: Fizika je naravoslovna znanost, ki se ukvarja z eksperimentalnimi raziskavami in matematičnim opisom pojavov v naravi. Ena izmed vej fizike pripada kvantni fiziki, ki opisuje obnašanje "mikroskopskega sveta", kjer prevladuje popolnoma drugačno obnašanje v primerjavi s pojavi, ki jih opazujemo v vsakdanjem življenju. V kvantnem svetu srečamo številne zakonitosti, ki nimajo klasičnih analogij. Zgled "čudnega" obnašanja predstavlja že sama fizika atoma, ki je navadnemu laiku težko razumljiva. Osnovni pojmi, kot so atom, elektron, proton, nevtron ter elektronska ovojnica so nekako razumljivi zaradi obstoja klasičnih analogij. Toda razumevanje merljivih količin, kot je na primer spekter atoma, zahteva popolnoma drugačen pristop.Pri poučevanju kvantnih pojavov so na internetu prosto dostopni številni odlični učni pripomočki, predvsem v obliki interaktivnih izobraževalnih apletov. V svojem diplomskem delu predstavljamo dva izobraževalna apleta, ki nazorno prikazujeta fiziko atoma. Prvi izobraževalni aplet "Model vodikovega atoma" nazorno predstavlja zgodovinski razvoj interpretacije o zgradbi atoma, drugi izobraževalni aplet "Kvantna vezana stanja" pa predstavlja potencialne jame z energijskimi nivoji, v katere se ujame delec – elektron. V diplomskem delu je tako najprej predstavljena zgodovinska pot, ki je vodila do pravilnega opisa obnašanja atoma. Sledi predstavitev osnovnih matematičnih izpeljav, ki podpirajo vsebino izobraževalnih apletov. Nato poudarimo in opišemo ključne korake delovanja aktualnih izobraževalnih apletov.
Ključne besede: Kvantna fizika, spekter atoma, zgradba atoma, potencialna jama, energijski nivoji, elektron, učni pripomočki, izobraževalni aplet
Objavljeno: 07.11.2013; Ogledov: 1275; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici