| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 194
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj ročnih spretnosti pri pouku spoznavanja okolja s poudarkom na uporabi naravnega materiala - gline
Anja Cvetko, 2021, magistrsko delo

Opis: Že kot otroci v šolah spoznavamo naravo in se od nje učimo, jo raziskujemo in se trudimo, da jo ohranimo. V šolah kot otroci preko razrednega pouka in kasneje preko študija odkrivamo vse razsežnosti narave, pri čemer vključimo vseh svojih pet čutov. Osredotočili smo se predvsem na Spoznavanje okolja s poudarkom na uporabi naravnih materialov za razvoj ročnih spretnosti pri otrocih. Eden teh naravnih materialov je glina, ki je uporabna kot material za oblikovanje različnih izdelkov, ki so namenjeni vsakdanjemu življenju ali zabavi ali pa učenju, pri tem pa so nam potrebne le domišljija, inovativnost in zagnanost, da bo glina pokazala vse svoje prednosti, koristnosti in razsežnosti uporabe. Poudarek je na spoznavanju gline v zgodnjem otroštvu, torej v času, ki je povezan z začetki osnovnošolskega pouka. Predstavljene so neverjetne možnosti uporabe gline, predvsem pri otrocih prvega triletja devetletke. Oblikovanje z glino omogoča praktično dejavnost in bogati praktične izkušnje, hkrati pa razvija domišljijo in razvoj finomotorične koordinacije rok in prstov, s tem pa ponuja široko paleto znanj. Učitelj učencem odkriva skrivnosti gline kot naravnega materiala, jih spodbuja k skupinskemu delu in krepi njihov izkustveni svet. V magistrski nalogi smo predstavili številne osnovne šole, v katerih je del učnega procesa v zgodnjih letih spoznavanje gline kot sredstva za razvoj ročnih spretnosti in predlagali zamisli o uporabi gline med poukom spoznavanja okolja, kar je zelo pomembno za učni razvoj učencev. Pripravili smo anketni vprašalnik, s katerim smo preverili trenutno stanje pri razvoju ročnih spretnosti pri pouku spoznavanja okolja v številnih šolah v Podravju oz. v Prlekiji kot regiji večjega dela Štajerske. Empirična raziskava je pokazala, da je glina v šolah pri učnem procesu pogosto uporabljen naravni material, saj jo uporabljajo vsi učitelji za namen razvoja ročnih spretnosti učencev, pri tem pa so pomembne učiteljeve delovne sposobnosti. Spol učiteljev in delovna doba poučevanja ne vplivata na izbiro učnih oblik kot večinoma tudi ne na izbiro in uporabo različnih obdelovalnih orodij za obdelavo gline. Prav tako spol učiteljev, delovne izkušnje in razred poučevanja nimajo vpliva na izbiro izdelkov iz gline, kar so npr. izdelki za igranje, izdelki za okras in izdelki za uporabo. Eden izmed problemov je na nekaterih šolah le pomanjkanje materiala in orodij za obdelovanje gline. Pokazalo se je tudi, da učitelji na splošno menijo, da učenci prvega triletja osnovnih šol nimajo dovolj razvitih ročnih spretnosti, verjamejo pa, da si lahko učenci pri pouku spoznavanja okolja ročne spretnosti pridobijo. Na osnovi ugotovitev pri empiričnem delu smo navedli več praktičnih izboljšav ročnih spretnosti, te so: učenci se naj dlje ukvarjajo z oblikovanjem gline, npr. s sodelovanjem na tehniških dnevih, pri vpeljavi neobveznega izbirnega predmeta, na posebnih krožkih in delavnicah, pri raznih šolskih projektih in tekmovanjih, na šolskih vrtovih, lahko tudi v medijih (na televiziji), končno pa tudi pri različnih obšolskih aktivnostih.
Ključne besede: ročne spretnosti, motorični razvoj, predmet Spoznavanje okolja, izdelki iz gline
Objavljeno: 03.08.2021; Ogledov: 128; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (5,26 MB)

2.
Razvoj tehnične ustvarjalnosti v predšolskem obdobju skozi vidik uporabe različnih delovnih gradiv
Sara Gačnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Tehnika nas obdaja na vsakem koraku. Obkroža nas veliko različnih gradiv, s katerimi se začnemo seznanjati že v predšolskem obdobju. Nekatera se pojavljajo pogosteje, druga redkeje. V teoretičnem delu smo najprej predstavili pomen tehnike v predšolskem obdobju ter igrače in igre kot načina učenja. Nadaljevali smo s predstavitvijo Kurikuluma za vrtce in povezavo tehnike z drugimi področji. Opisali smo vlogo vzgojitelja pri spoznavanju tehnike in različnih gradiv v vrtcu ter tehnični kotiček. V nadaljevanju smo opisali različne delovne postopke in varnost pri delu ter podrobneje predstavili različna delovna gradiva. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, katera delovna gradiva in delovni postopki se v vrtcih uporabljajo najmanj in zakaj. Preverili smo, ali starost vzgojiteljev in starostna skupina otrok vplivata na ponujanje bolj raznolikega gradiva pri načrtovanih dejavnostih na področju tehnike. Anketirali smo 40 vzgojiteljic iz vrtcev v Spodnji Savinjski dolini. Ugotovili smo, da se v predšolskem obdobju najmanj uporabljajo kovina, žica, usnje in furnir. Vzroka za to sta predvsem neprimerna starost otrok in nedostopnost delovnih gradiv. Prav tako smo ugotovili, da se uporaba različnih gradiv statistično ne razlikuje glede na starost vzgojiteljev ali starostno obdobje. Pri uporabi delovnih postopkov smo ugotovili, da se najmanj uporabljajo žaganje, vrtanje in prebijanje. Razlogi so povezani predvsem z varnostjo in neprimerno starostjo otrok. Tudi tu smo ugotovili, da se pogostost uporabe različnih delovnih postopkov statistično ne razlikuje glede na starost vzgojiteljev, se pa statistično značilno razlikuje glede na starostno obdobje. Po obdelavi podatkov smo v praktičnem delu diplomskega dela pripravili primere dejavnosti za tehnična gradiva, ki so se izkazala za najmanj uporabljana. Poskušali smo upoštevati razloge anketiranih za neuporabo gradiv, zato smo za predstavljene primere dejavnosti uporabili manj nevarne delovne postopke in gradiva, ki se nam zdijo dostopnejša.
Ključne besede: vrtec, delovna gradiva, predšolski otrok, tehnika, primeri dejavnosti
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 194; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (5,13 MB)

3.
Tehniško ustvarjanje in uporaba naravnih materialov v predšolskem obdobju na območju Savinjske regije
Anja Črešnar, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Tehniško ustvarjanje in uporaba naravnih materialov v predšolskem obdobju na območju Savinjske regije je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del smo razdelili na 4 sklope, in sicer na: psihološki, pedagoško-didaktični, tehniško-tehnološki in geografski sklop. V prvem sklopu smo opisali razvoj predšolskega otroka, razvojna področja, vpliv tehnike in tehnologije na otrokov razvoj in igro kot sredstvo za spoznavanje tehniške ustvarjalnosti. V drugem sklopu smo predstavili kurikuluma za vrtce in tehnično vzgojo, tehniško ustvarjanje, vlogo vzgojitelja v procesu tehniškega ustvarjanja, orodja in pripomočke ter naravne materiale pri tehniškem ustvarjanju. V tehniško-tehnološkem sklopu smo opisali strategije tehnike in tehnologije. V zadnjem, geografskem sklopu pa smo predstavili Savinjsko regijo in vrtce, ki so sodelovali v empiričnem delu. V slednjem smo predstavili rezultate raziskave, s pomočjo katerih smo ugotavljali, ali je v vrtcu prisotno načrtovano tehniško ustvarjanje in kaj vse uporabljajo pri tehniškem ustvarjanju. Pri tem smo ugotavljali tudi, ali v vrtcu uporabljajo naravne materiale in kaj iz njih izdelujejo, saj so nam ti materiali dobro poznani in lahko dostopni. Ugotovili smo, da je v vrtcu prisotno načrtovano tehniško ustvarjanje, vendar v manjšem obsegu in da pri tem uporabljajo naravne materiale, ki si jih v večini naberejo sami. Okolice vrtcev so polne različnih kotičkov, kjer lahko strokovni delavci z otroki najdejo različne naravne materiale.
Ključne besede: Tehniško ustvarjanje, tehnika, vrtec, naravni materiali, Savinjska regija
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 204; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (3,02 MB)

4.
Vključevanje raznolikih delovnih gradiv v procesu razvijanja finomotoričnih spretnosti v vrtcu
Petra Sluga, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vključevanje raznolikih delovnih gradiv v procesu razvijanja finomotoričnih spretnosti v vrtcu želimo vzgojiteljem, staršem in tudi otrokom približati delovno-tehnično vzgojo. Z malo truda in volje lahko otroku omogočimo, da ima vsak dan možnost poseči po delovnih gradivih in orodjih, s katerimi lahko uri ustvarjalno-tehnične sposobnosti. Cilj diplomske naloge je ugotoviti, kako lahko vzgojitelj s svojim delom in poudarkom na tehnično-tehnoloških dejavnostih razvija finomotorične spretnosti otrok. V teoretičnem delu naloge smo predstavili razvoj motorike in finomotorične spretnosti, vlogo vzgojitelja pri spodbujanju finomotoričnih spretnosti, izbiro didaktičnega materiala oz. različna delovna gradiva, ki jih lahko ponudimo otrokom, ter kako lahko opazimo vidne znake zaostanka pri razvoju finomotoričnih spretnosti. Analiza anketnega vprašalnika v empiričnem delu je pokazala, da imajo otroci v vrtcu dobro spodbudno okolje, s katerim vzgojitelj spodbuja razvijanje finomotoričnih spretnosti otrok preko vključevanja raznolikih delovnih gradiv. Kljub temu da v vsaki igralnici ni ponujenega tehnično-tehnološkega kotička, lahko otroci še vedno urijo finomotorične spretnosti preko drugih vsakodnevnih aktivnosti, kot so: listanje knjig, sestavljanje kock, oblačenje punčk, lepljenje, striženje, mešanje testa, plastelina in gline. Na podlagi rezultatov in empiričnega dela smo v praktičnem delu predstavili primer izdelave mehke igrače, ki si jo lahko otroci s pomočjo odrasle osebe naredijo sami. Z izdelavo igrače otrok s čutili (vizualno, taktilno,…) doživlja lastnosti materiala in pripomočkov, ki jih potrebujemo pri sami izdelavi. Otrokom v vrtcu smo mehko igračo predstavili preko igre vlog, nato so se lahko z njo tudi igrali (zapenjanje ježkov, odpiranje in zapiranje zadrge, natikanje barvnih krogcev na vezalko itd.). V času počitka smo zasledili, da si je deček, star tri leta, vzel to mehko igračo na ležalnik in z njo objet zaspal.
Ključne besede: razvoj motorike, ročne spretnosti, kurikulum za vrtce, delovno gradivo
Objavljeno: 21.01.2021; Ogledov: 154; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

5.
Vključevanje tehniških dejavnosti v kontekst dela v vrtcu s poudarkom naravnih gradiv
Karolina Pelcl, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključevanje tehniških dejavnosti v kontekst dela v vrtcu s poudarkom naravnih gradiv je sestavljeno iz dveh delov: empiričnega in praktičnega. Prvi del je empirični, v katerem so predstavljene analiza in ugotovitve raziskave, v kateri so sodelovale vzgojiteljice Vrtca Jožice Flander, Osnovne šole in Vrtca Sveta Trojica in Vrtca Juršinci. V empirični raziskavi se je ugotavljalo, v kolikšni meri vzgojiteljice v svoje načrtovanje vključujejo tehniške dejavnosti, katere materiale oziroma gradiva uporabljajo, katerih se izogibajo in ali jim njihova okolica nudi kakšna naravna gradiva, ki bi jih lahko uporabili pri svojem načrtovanju. Prav tako se je ugotavljalo, ali obstaja kakšna razlika med mestnim in primestnim vrtcem glede na zgoraj našteto. V drugem, praktičnem delu pa so bile oblikovane preproste tehniške dejavnosti za najstarejše otroke v vrtcu, ki temeljijo na uporabi naravnih oziroma delovnih gradiv in so bile izvedene z otroki. Vzgojitelji so tako videli, da se tehniške dejavnosti z uporabo preprostih naravnih gradiv lahko vključujejo v vsakdan.
Ključne besede: tehniške dejavnosti, naravna gradiva, mestni in primestni vrtec, delovna gradiva, okolica vrtca
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 266; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

6.
IZKUSTVENO PRIDOBIVANJE NARAVOSLOVNIH ZNANJ NA OBMOČJU OBČINE LOVRENC NA POHORJU
Alenka Kasjak, 2009, diplomsko delo

Opis: Narava, ki nas obdaja, je neprecenljivo bogastvo, ki ga premalo cenimo. Stališča otrok do narave je zato potrebno oblikovati zgodaj, posledično je veliko vsebin v šoli namenjenih prav naravi. V diplomskem delu smo zbrali dejstva in prikazali predlog izvedbe izkustvenega učenja na učni poti. Teoretični del diplomske naloge sestavljajo tri večja poglavja. V prvem smo predstavili razvojne značilnosti otrok med 7. in 11. letom, osnovna dejstva izkustvenega učenja in terenskega dela. V drugem delu predstavljamo Občino Lovrenc na Pohorju, na katero je vezana izvedba empiričnega raziskovanja in praktičnega preizkušanja. Tretji del je namenjen učnim potem. Naš namen v empiričnem delu je bil ugotoviti otrokovo poznavanje živali, rastlin, kulturnih znamenitosti Lovrenca na Pohorju in gozdnih učnih poti ter stališča otrok do gozda in gozdnih učnih poti. Na podlagi ugotovitev teoretičnega in empiričnega dela smo v praktičnem delu oblikovali predlog učne poti v Lovrencu na Pohorju. Ustreznost predloga učne poti smo preizkusili z obiskom učencev četrtega razreda OŠ Lovrenc na Pohorju, obisk analizirali ter dodali smernice za nadaljnjo uporabo.
Ključne besede: Naravoslovje, izkustveno učenje, terensko delo, učna pot, kulturne in naravne zanimivosti, Lovrenc na Pohorju.
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 209; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (5,04 MB)

7.
Ustvarjalnost in dejavnosti otroka v 2. starostnem obdobju na področju narave in tehnike v Vrtcu Velenje
Saša Zamernik, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo smo razdelili na teoretični, empirični in praktični del. Teoretični del smo razčlenili po sklopih, in sicer na pedagoški, didaktični, psihološki in geografski sklop. V pedagoškem sklopu smo najprej opredelili ustvarjalnost, vlogo vzgojitelja v predšolskem obdobju ter vlogo vzgojitelja pri načrtovanju dejavnosti iz področja narave in tehnike. Z didaktičnim sklopom smo spoznavali naravne materiale iz področja narave ter sredstva in orodja iz področja tehnike. Psihološki sklop smo namenili pomenu in vplivu področja narave in tehnike na otrokov razvoj. V geografskem sklopu pa smo predstavili mestno občino Velenje, njene naravnogeografske značilnosti in na koncu vzgojno-izobraževalni zavod Vrtec Velenje. Z empiričnim delom naloge, pridobljeno analizo spodbujanja ustvarjalnosti in načrtovanja dejavnosti na področju narave in tehnike, ugotavljamo, da je vzgojiteljicam v Vrtcu Velenje bližje področje narave kot pa tehnike, kar se odraža tudi pri načrtovanju dejavnosti. Glede na ugotovitve empiričnega dela smo v praktičnem delu načrtovali in izvedli različne dejavnosti za otroke 2. starostnega obdobja v povezavi naravoslovja in tehnike. V praktičnem delu sem pri načrtovanju in izvajanju aktivno sodelovala, s tem pa sem želela vzgojitelje spodbuditi k večjemu načrtovanju in izvajanju teh dveh področij.
Ključne besede: ustvarjalnost, predšolsko obdobje, naravoslovje in tehnika, načrtovanje dela, Velenje
Objavljeno: 16.12.2020; Ogledov: 138; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

8.
Naravoslovna učilnica na prostem kot prostor za izvajanje naravoslovno – tehničnih vsebin na razredni stopnji
Tamara Goričan, 2020, magistrsko delo

Opis: Želja po vedenju uporabnosti naravoslovne učilnice na prostem je nastala iz zanimanja po raziskovanju drugačnih pristopov k učenju in uporabnosti izkustvenega učenja, ki je pomemben del otrokovega učnega procesa. Čeprav je teorija o izkustvenem učenju že zelo stara, šele danes lahko vidimo njene vplive v našem šolstvu. Generacije učiteljev se menjajo in z vsakim letom pride nova oseba in nove ideje v šolski okoliš. Izkustveno učenje postaja pomembna komponenta pri sestavljanju znanja učencev in posledično odgovornosti učiteljev. Naše zaključno delo je sestavljeno pretežno iz dveh glavnih delov, kot sta teoretični in empirični, na koncu pa manj obsežnejši praktični del. Teoretičnega dela smo se lotili obširno in zapisali trditve, ki so do sedaj že bile ugotovljene na podlagi izkustvenega učenja in učenja na prostem v naravoslovni učilnici. Pojasnili smo pomembne učinke, ki jih imata narava in okolje na otroka, na njegov razvoj, tako psihičen kot fizičen. Poglobili smo se v naš učni načrt dveh predmetov, spoznavanja okolja ter naravoslovja in tehnike. Pregledali navedene vsebine in jih skušali umestiti in primerjati z uporabo le- teh v naravoslovni učilnici na prostem. Da bi dobili potrditve navedene teorije, smo si v empiričnem delu zastavili kar nekaj raziskovalnih vprašanj, o odnosu učiteljev in učencev do uporabe naravoslovne učilnice na prostem pri predmetih spoznavanje okolja ter naravoslovja in tehnike. S pridobljenimi rezultati preko anketnega vprašalnika smo nato odgovorili na naša raziskovalna vprašanja, ki so podala vpogled v uporabnost naravoslovne učilnice na prostem in izkustvenega učenja.
Ključne besede: razredna stopnja, izkustveno učenje, naravoslovna učilnica na prostem, spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika
Objavljeno: 25.11.2020; Ogledov: 287; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

9.
Preverjanje ročnih spretnosti osnovnošolskih otrok pri obdelavi papirnih gradiv na območju apaškega polja
Tomaž Kardinar, 2020, magistrsko delo

Opis: Glavni cilj magistrske naloge z naslovom PREVERJANJE ROČNIH SPRETNOSTI OSNOVNOŠOLSKIH OTROK PRI OBDELAVI PAPIRNIH GRADIV NA OBMOČJU APAŠKEGA POLJA je preveriti ročne spretnosti otrok pri delu s papirjem, od učiteljev pa pridobiti mnenja, povezana z ročnimi spretnostmi otrok. Preverjali smo pravilnost in natančnost striženja ostrih in mehkih oblik, lepljenja, nanašanja mer na papir in risanja, rezanja z lepenkarskim nožem, žlebičenja z risalnim žebljičkom, pregibanja, luknjanja z ušesnimi kleščami, kovičenja s kleščami za kovičenje, spajanja s pisemskimi razcepki in spenjanja s spenjačem. Pri učencih so nas predvsem zanimale razlike med spoloma in razredom, pri učiteljih pa razlike glede na lokacijo poučevanja ter glede na delovne izkušnje. Analiza odgovorov učiteljev je pokazala, da na odgovore ne vpliva lokacija poučevanja, je pa mogoče zaznati razlike med učitelji glede na delovne izkušnje. Pri preverjanju ročnih spretnosti smo ugotovili, da so pri obdelovalnih postopkih papirja dekleta bolj natančna od fantov, skupno bolj natančni pa so starejši otroci. Enako se je izkazalo pri pravilnosti obdelovalnih postopkov, saj so petošolci obdelovalne postopke papirja obvladali bolje od četrtošolcev.
Ključne besede: ročne spretnosti otrok, obdelava papirnih gradiv, obdelovalni postopki papirja, papir, Apaško polje
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 205; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

10.
Razvoj iger in igrač v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri prometnovarnostni vzgoji
Nina Šulc, 2020, magistrsko delo

Opis: Igra je za vsakega otroka izredno pomembna, saj skozi njo spoznava in si pomaga pri razumevanju resničnega sveta. Omogoča mu namreč, da preizkuša različne družbene vloge, da zna sprejemati in postavljati pravila, hkrati pa si otrok pri igranju gradi samozavest, komunikacijo, pozitiven odnos do drugih itd. Zato je zelo dobrodošlo, da tudi v šolo prinašamo različne igre, t. i. didaktične igre, ki imajo jasno zastavljen cilj iz nacionalnega učnega načrta in predstavljajo odlično podporo učnemu procesu. Ne samo, da bodo učenci veliko bolj motivirani, aktivni udeleženci učnega procesa, ob igranju iger se bodo tudi zabavali. Najpomembnejše pa je, da se bodo skozi igro nevede tudi učili oz. utrjevali snov. Vsaka igra, ki jo pripravljamo, pa mora biti tudi vsebinsko ustrezna za predmet in starostno stopnjo otrok. Različni avtorji so o prometu zapisali že veliko, zato se nam je zdela tukaj odlična priložnost, da vse, kar o prometu vemo in je primerno za določeno starostno stopnjo otrok, uporabimo v didaktičnih igrah. Otroci namreč še vedno veljajo za izredno rizično skupino v prometu, saj se v veliki meri še ne zavedajo nevarnosti, ki prežijo nanje. Ravno zaradi tega, da izboljšamo njihovo znanje o odgovornem obnašanju in ravnanju v prometu in posledično s tem tudi njihovo varnost, smo razvili 9 didaktičnih iger s področja prometnovarnostne vzgoje. Od tega so tri igre primerne za prvi, tri za drugi in tri za tretji razred osnovne šole. Namenjene so obravnavi tematiki pri predmetu spoznavanje okolja, pri posebej tistih temah, ki se dotikajo prometnih vsebin npr. varno na poti v šolo, prevozna sredstva, pomen rumene rutice, prometni znaki pomembni za pešce ipd. Igre smo zasnovali tako, da z njimi učenci usvajajo različne cilje, se izobražujejo in ponavljajo teoretične vsebine iz prometnega področja, vse to pa bodo kasneje prenašali v prakso, realno okolje. Didaktične igre so izdelane doma in so plod lastne ideje, lahko jih izdela vsak učitelj. Vsebujejo tudi igralne kartončke z nalogami za posamezni razred, ki se lahko pri igrah uporabijo. Ker smo s pomočjo iger želeli krepiti tudi sodelovanje, skupinski duh, »zdravo« tekmovalnost, je igre možno igrati v manjših skupinah. Prav tako pa smo za učitelje pripravili tudi učne priprave za izvedbo učnih ur pri predmetu spoznavanje okolja, ki se dotikajo vsebin iz prometnovarnostne vzgoje, v katerih smo podali vsebinske predloge za izvedbo posameznih etap učne ure in v katere smo vključili tudi svoje didaktične igre, ki v zadnji etapi učne ure služijo ponovitvi usvojene snovi.
Ključne besede: prometna vzgoja, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje, igra in igrača, spoznavanje okolja.
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 107; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (4,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici