Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Teoretična izhodišča: Raziskave pravijo, da bo v prihodnjih letih kajenje postalo vodilni vzrok smrti. Kajenje sčasoma človeka uničuje, poveča možnost za razvoj pljučnega raka, bolezni dihal, srčno-žilne bolezni, kronično obstruktivno pljučno bolezen in razne druge bolezni. Veliko raziskav in govora pa je v zadnjem času tudi o pasivnem kajenju, ki pušča trajne posledice in pasivnim kadilcem povzroča podobne težave kot kadilcem. Z opustitvijo kajenja, zmanjšamo tveganja za razvoj določenih bolezni in pripomoremo k bolj zdravemu načinu življenja. Z raziskavo smo se želeli seznaniti z osveščenostjo ljudi o negativnem vplivu kajenja, ugotoviti vzroke za začetek in opustitev kajenja in ugotoviti delež kadilcev med anketiranimi. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo računalniško obdelali ter jih grafično in v odstotkih prikazali s pomočjo programov Microsoft Office Excel za izdelavo grafov in Microsoft Office Word za urejanje besedila. V raziskavo je bilo vključenih 100 naključno izbranih ljudmi na območju Maribora. Rezultati: Izmed 100 anketiranih je 42 % kadilcev, 22 % bivših kadilcev in 35 % nekadilcev, večinski delež predstavljajo kadilke ženskega spola. Večina anketiranih kadi od 5-10 let, najmanj je tistih ki kadijo od 10 do 15 let. Razbrali smo, da so ljudje dokaj dobro osveščeni o negativnih vplivih kajenja, kjer rezultati kažejo da se 97 % anketiranih zaveda da kajenje poveča možnost za razvoj pljučnega raka, z 81 % se kaže da vedo da povzroča srčno-žilne bolezni, velik odstotek anketiranih pa meni, da povzroča kronično obstruktivno pljučno bolezen. Glavni vzrok za začetek kajenja je pri 32 % družba in druženje, 29 % anketiranih je cigareto prižgalo iz radovednosti in 20 % anketiranih je pričelo kaditi čisto po naključju. Sklep: Seznanjenost ljudi o negativnem vplivu kajenja lahko bistveno izboljša kakovost življenja in spodbudi kadilca k opuščanju pri čemer lahko pomembno vlogo igra tudi zdravstveno osebje, ki kadilca osvešča o negativnih vplivih kajenja. Zato smo odgovorni zdravstveni delavci, ki moramo ljudem nameniti čas, jim svetovati in jih napotiti na pravo pot.
Ključne besede: kajenje, pljučni rak, KOPB, zdravstveni delavci, osveščanje, informiranje
Objavljeno v DKUM: 05.03.2015; Ogledov: 1687; Prenosov: 277
Celotno besedilo (2,34 MB)