| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 58
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Nacionalne omejitve pri pravilih delovanja oboroženih sil v mednarodnih operacijah in posledice njihovih kršitev
Sabina Zgaga, Maj Fritz, 2014, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Oborožene sile, ki delujejo v katerikoli operaciji v spektru vojaških operacij, morajo delovati v skladu z določenimi pravili in normami. Ker skupna pravila delovanja mednarodnih sil niso vedno ustrezna za vse sodelujoče države, lahko posamezna država, ki sodeluje v mednarodni operaciji, določi nacionalna pravila delovanja v mednarodni operaciji in poda nacionalne omejitve. Jasna opredelitev nacionalnih omejitev predstavlja jasno podlago za morebitno kasnejšo odgovornost kršitev teh omejitev v okviru kazenskega, prekrškovnega, disciplinskega ali pravdnega postopka. Prispevek obravnava pravila delovanja in nacionalne omejitve na splošno in v Sloveniji ter izpostavlja glavne problematike odgovornosti za kršitev nacionalnih omejitev pravil delovanja. Metode: Avtorja uporabljata metodo analize literature s tega področja in pravnih virov, v zvezi s tem pa tudi metodo opisovanja, metodo analize in sinteze, induktivnodeduktivno metodo ter metodo kompilacije. Ugotovitve: Zaradi zagotavljanja pravne varnosti ter večje učinkovitosti postopkov je pomembno, da so nacionalne omejitve vojaške misije vnaprej določene in da se v primeru njihovih kršitev tudi uveljavlja pravno odgovornost v pravnih postopkih. Za to se uporablja splošna slovenska kazenska zakonodaja, pri tem pa se odpirajo tako pravna kakor tudi praktična vprašanja. Za prekrškovno odgovornost pripadnikov slovenske vojaške misije v tujini ni pravne podlage, saj se država gostiteljica svoji jurisdikciji za prekrške običajno odpove, slovenski Zakon o prekrških (2011, 2013) pa vsebuje le teritorialno načelo. Po drugi strani pa slovenska zakonodaja omogoča disciplinsko in odškodninsko odgovornost pripadnikov slovenskih vojaških misij za kršitev nacionalnih omejitev. Izvirnost/pomembnost prispevka: Članek na celosten, kritičen in poglobljen način obravnava tematiko, ki je relevantna za Slovensko vojsko in slovensko pravosodje, saj se Slovenija udeležuje mednarodnih vojaških misij. Izsledki bodo relevantni za pripravo vojaških misij, izobraževanje pripadnikov misij ter morebitne izboljšave pravne podlage.
Ključne besede: vojaške misije, pravila delovanja, kazenska odgovornost, disciplinska odgovornost, odgovornost za prekršek
Objavljeno: 21.04.2020; Ogledov: 208; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (463,75 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Nežnejši spol?
Zoran Kanduč, Mojca Mihelj Plesničar, Saša Kmet, Dragan Petrovec, Aleš Završnik, Sabina Zgaga, 2012, znanstvena monografija

Opis: Nežnejši spol?
Objavljeno: 19.03.2020; Ogledov: 207; Prenosov: 7
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Arms trafficking
Sabina Zgaga, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: The provision of arms for the commission of crimes is one of the typical forms of aiding and abetting. This article discusses arms trafficking as a form of aiding and abetting the commission of core crimes. It opens with a discussion of aiding and abetting as a form of complicity in the Rome Statute and the case law of the International Criminal Court. Furthermore, the article also analyses the regulation of legal arms trafficking in international and European law. Accordingly, the international criminal law further regulates illegal arms trafficking as an international crime and as complicity to core crimes. Therefore, the article first presents arms trafficking as an international crime and subsequently discusses arms trafficking as complicity in core crimes. The article concludes with a discussion on the regulation of arms trafficking in Slovene law, beginning with legal arms trafficking according to the Firearms Act-1 and ending with illegal arms trafficking as a crime.
Ključne besede: aiding and abetting, complicity, core crime, intent, arms trafficking, merger of offences, international criminal court
Objavljeno: 04.08.2017; Ogledov: 592; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (700,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Criminal responsibility of students regarding using mobile devices and violating the principles of information security
Blaž Markelj, Sabina Zgaga, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: The combination of information security and criminal law in the case of usage of smart mobile phones among the students is a very relevant and current topic. Namely, the number of smart mobile phones’ users is rising daily, including among the student population, due to the need for perpetual communication and constant access to information. However, the lack of knowledge about recommendations on information security and safe use of smart mobile phone together with their disregard could lead to criminal responsibility of the users of smart mobile phones, including students. The purpose of this paper is therefore to represent the potential consequences of criminal responsibility and how to avoid it. The knowledge on safe use of smart mobile phones, their software, but also threats and safety solutions is very low among students, as the survey shows. Due to the loss, conveyance or disclosure of protected data, criminal responsibility of a user could therefore be relevant. In certain cases the juvenile criminal justice system is partly still relevant due to the students’ age, whereas in every case the students' culpability should be assessed precisely. This assessment namely distinguishes the cases, when the student is a perpetrator of a criminal act from the cases, when the student is only a victim of a criminal act due to his improper use of smart mobile phones.
Ključne besede: mobile devices, information security, criminal responsibility, criminal act
Objavljeno: 06.07.2017; Ogledov: 640; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (246,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Borders of communication privacy in Slovenian criminal procedure
Sabina Zgaga, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Due to fast technological development and our constant communication protection of communication privacy in every aspect of our (legal) life has become more important than ever before. Regarding protection of privacy in criminal procedure special emphasis should be given to the regulation of privacy in Slovenian Constitution and its interpretation in the case law of the Constitutional Court. This paper presents the definition of privacy and communication privacy in Slovenian constitutional law and exposes the main issues of communication privacy that have been discussed in the case law of the Constitutional Court in the last twenty years. Thereby the paper tries to show the general trend in the case law of Constitutional Court regarding the protection of communication privacy and to expose certain unsolved issues and unanswered challenges. Slovenian constitutional regulation of communication privacy is very protective, considering the broad definition of privacy and the strict conditions for encroachment of communication privacy. The case law of Slovenian Constitutional Court has also shown such trend, with the possible exception of the recent decision on a dynamic IP address. The importance of this decision is however significant, since it could be applicable to all forms of communication via internet, the prevailing form of communication nowadays. Certain challenges still lay ahead, such as the current proposal for the amendment of Criminal Procedure Act-M, which includes the use of IMSI catchers and numerous unanswered issues regarding data retention after the decisive annulment of its partial legal basis by the Constitutional Court.
Ključne besede: privacy, communication privacy, Constitution, criminal procedure, modern technology, Slovenia
Objavljeno: 06.07.2017; Ogledov: 10702; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (337,97 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Mednarodno pravo oboroženih spopadov v okoliščinah asimetričnega vojskovanja
Polona Peteh, 2016, magistrsko delo

Opis: Klasično vojskovanje med suverenimi državami se v zadnjih desetletjih umika drugačnemu tipu vojskovanja, za katerega se še vedno ne moremo ali ne znamo dokončno uskladiti, kakšne značilnosti kaže, kaj šele, da bi jasno določili pravne norme, po katerih naj bi se ravnali akterji v takemu konfliktu. Tako imenovane "nove vojne" se po vsebini in obliki razlikujejo od klasičnih vojn oziroma oboroženih konfliktov. Spremembe v akterjih, ciljih, načinih financiranja in metodah vojskovanja so empirično dokazljive. Skupni imenovalec sodobnega vojskovanja so elementi asimetričnega konflikta, ki veljavnim pravnim okvirjem in načelom vojskovanja dajejo novo dimenzijo. Virov mednarodnega prava oboroženih spopadov ni malo, vendar je potrebna njihova revizija, saj kljub obsegu trenutno ne morejo zajeti vseh situacij, ki se pojavljajo v sodobnih asimetričnih oboroženih konfliktih. Za tovrstne konflikte je značilno, da vsaj eden izmed akterjev ne upošteva normativnih pravil vojskovanja, saj mu to prinaša ključno prednost pred nasprotnikom, ki je zavezan pravila in norme spoštovati. Rečemo lahko celo, da šibkejša stran v asimetričnem vojskovanju ne more upoštevati pravil vojskovanja, ker bi to vodilo k njenemu porazu. To je samo eden izmed argumentov, ki kažejo na to, da je asimetrično vojskovanje v svojih pojavnih oblikah v večini primerov v nasprotju s tradicionalnim dojemanjem vojskovanja — tudi s pravnega vidika. Ohranjanje ravnovesja med doseganjem vojaških ciljev ob hkratnem spoštovanju humanitarnih norm in človekovih pravic je izjemno pomembno. Zato je potrebno v tem kontekstu v okviru obstoječih pravnih norm veliko pozornost posvečati tudi pravnemu vidiku načrtovanja in vodenja bojnih operacij.
Ključne besede: oboroženi spopadi, terorizem, asimetrično vojskovanje, mednarodno pravo, magistrska dela
Objavljeno: 09.08.2016; Ogledov: 716; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (826,21 KB)

7.
Quis custodiet ipsos custodes
Sabina Zgaga, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Mednarodno kazensko pravo se je dolgo osredotočalo predvsem na zagotavljanje kazenske odgovornosti storilcev mednarodnih hudodelstev, a mora to zagotoviti tudi v okviru poštenega kazenskega postopka. V zvezi s tem se zastavlja vprašanje, ali za zagotavljanje zakonitosti postopka potrebujemo tudi zunanji nadzor. To je postalo relevantno predvsem z ustanovitvijo stalnega Mednarodnega kazenskega sodišča. Prispevek preverja hipotezo, da Rimski statut pozna ustaljene možnosti uveljavljanja pravic obdolženca, da pa bi bil kljub temu potreben zunanji nadzor. Na začetku obravnava obstoječe možnosti uveljavljanja oziroma sankcioniranja kršitev človekovih pravic v postopku pred MKS; preko vlaganja pravnih sredstev, kazenske, civilne ali odškodninske odgovornosti ali izločitve nedopustnih dokazov. Drugi del prispevka pa vsebuje razmislek o vključitvi MKS v obstoječe univerzalne, regionalne ali nacionalne nadzorne mehanizme.
Ključne besede: Rimski statut, izločitev nedopustnih dokazov, pravice obdolženca, procesna kršitev, kazenska odgovornost, odškodninska odgovornost, imuniteta, človekove pravice
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 912; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (333,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Ozaveščenost ljudi o spletnem piratstvu
Primož Petek, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu analiziramo predvsem, kako ljudje dojemajo oziroma gledajo na legalne ali nelegalne vsebine, ki jih je mogoče prenesti s spleta. Obenem analiziramo, ali se ljudje pri prenašanju nelegalnih vsebin sploh zavedajo, da je to kaznivo dejanje, in kakšne so sankcije za to. Podrobneje predstavljamo nekatere organizacije za boj proti spletnemu piratstvu in organizacije, ki se ukvarjajo s spletnim piratstvom prek različnih omrežij. Podrobneje predstavimo P2P-omrežje, ki je nekako najbolj razširjeno med piratskimi vrstami, saj je tudi zelo enostavno za uporabo. Raziščemo tudi, kako je v Sloveniji s pravnega vidika poskrbljeno za zaščito avtorskih del in kako zanjo poskrbi zakonodaja. S pomočjo ankete ugotavljamo, da se večina anketirancev pri prenašanju nelegalnih vsebin zaveda, da je to kaznivo, vendar zaradi lahkega dostopa vseeno to počno. Tudi izbor nelegalnih vsebin na spletu je zelo velik, saj lahko praktično vse od računalniških iger, filmov, glasbe in ne nazadnje tudi literarnih del najdemo z malo računalniškega znanja in truda.
Ključne besede: piratstvo, spletno piratstvo, piratske organizacije, avtorske pravice, kršitve, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 1076; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (329,01 KB)

9.
Pravni temelji za uporabo lovilca IMSI v kazenskem postopku v Republiki Sloveniji
Blaž Šircelj, 2015, diplomsko delo

Opis: Današnji hitri razvoj tehnologije odpira kriminalnim oziroma hudodelskim združbam vedno nove možnosti za dogovarjanje o izpeljavi kaznivih dejanj, zato morajo imeti pristojni organi za odkrivanje in preiskovanje zahtevnih in hudih kaznivih dejanj na voljo učinkovite preiskovalne ukrepe. Po trenutno veljavni ureditvi oziroma s t. i. klasičnimi metodami preiskovanja po 148. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP, 2014) policija ne more vedno pridobiti telefonskih številk, s katerimi komunicirajo člani hudodelskih združb in posledično tudi ne prestrezati teh komunikacij z uveljavljenimi prikritimi preiskovalnimi ukrepi po 150. členu ZKP (2014). Zakon namreč za pridobivanje podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju v 149.b členu določa nekatere pogoje. Obstajati morajo razlogi za sum kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, pridobitev podatkov pa odredi preiskovalni sodnik na obrazložen predlog državnega tožilca oziroma pisno zahtevo policije. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku — M (2014) (v nadaljevanju predlog ZKP-M) z novima 150.a in 150.b členom ZKP pa je predvidel pravno podlago za odreditev in uporabo tako imenovanega IMSI lovilca (angl. IMSI catcher). Organi pregona storilcev kaznivih dejanj bi s tem imeli na voljo tehnično sredstvo za ugotavljanje podatkov za razpoznavo številke komunikacijskega sredstva in številk za elektronsko komuniciranje za namen priprave ukrepa iz prvega odstavka 149.b člena ali ukrepa iz 1. točke prvega odstavka 150. člena ZKP (2014) oziroma za ugotavljanje lokacije komunikacijskega sredstva. Na ta način je predlagatelj novele izrecno omejil sam obseg uporabe IMSI lovilca. Tehnična narava naprave pa naj kljub temu ne bi omogočala, da se oseb, ki niso preiskovane, ne zabeleži, s čimer se odpre možnost zlorab. A predlagatelj nove ureditve je predvidel številne varovalke, ki občutno zmanjšajo tveganja zlorab podatkov in podrobno urejajo uporabo naprave. Nekatere države odkrito priznavajo sodobne forenzične metode, med katere sodi tudi IMSI lovilec, a je uporaba tega natančno urejena le v redkih. Slovenija bi se s sprejemom novele zakona pridružila skupini evropskih držav, ki odkrito uporabljajo IMSI lovilec in imajo to področje urejeno v kazenski procesni zakonodaji, kot na primer Nemčija.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenski postopek, prikriti preiskovalni ukrepi, lovilec IMSI, pravni temelji, diplomske naloge
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 1590; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (537,29 KB)

10.
Prekrški mladoletnih oseb
Katja Cmok, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava prekrške mladoletnih oseb v Republiki Sloveniji. Mladoletniki so v kazenskem pravu in tudi v pravu o prekrških posebna kategorija storilcev, saj gre praviloma za nedozorele in še ne dovolj razvite osebnosti, na katere lahko zelo hitro vplivajo zunanje okoliščine. Zato so ravnanja, ki presegajo meje dopustnega, pri mladoletnikih pogosta in zelo raznolika. Takšno neprimerno oziroma nedopustno ravnanje mladoletnika pa terja s strani okolice reakcijo, ki mora biti usmerjena predvsem k pomoči mladoletniku pri njegovem nadaljnjem osebnostnem razvoju. Mladoletnik, ki stori prekršek, se sreča z vsemi možnimi vrstami pomoči. Mladoletnikom se izrekajo vzgojni ukrepi, le izjemoma kazni. Namen kaznovanja mladoletnih prekrškarjev je predvsem vzgoja posameznika, na način, ki ga verjetno ni deležen v domačem okolju, prevzgoja bolj problematičnih mladostnikov, vse skupaj z namenom, da se jim omogoči normalen in pravilen razvoj. Namen denarne kazni pa je tudi močneje vplivati na mladoletne storilce prekrškov, da prekrškov ne bi več ponavljali, kakor tudi na druge mladoletnike, da prekrškov ne bi izvrševali. Glede na to, da pri mladoletnih storilcih prekrškov govorimo o vzgoji in prevzgoji, je nedvomno, da morajo biti ukrepi, ki se mladoletnim storilcem izrekajo v takšnih postopkih, usmerjeni na določeno osebnost, prilagojeni morajo biti mladoletniku kot posamezniku in njegovi osebnosti. Prekrški mladoletnih oseb predstavljajo majhen del vseh storjenih prekrškov v Sloveniji. Z opazovanjem tega pojava od leta 2005 do 2014 smo ugotovili, da v Sloveniji število prekrškov mladoletnih oseb močno upada. Če jih je bilo pred desetimi leti 14540, jih je bilo lani za primerjavo več kot polovico manj. Mladoletni prekrškarji so po večini moškega spola, ki prihajajo iz neurejenih družinskih razmer.
Ključne besede: mladoletne osebe, mladoletniki, prekrški, prestopništvo, vzgojni ukrepi, sankcije, diplomske naloge
Objavljeno: 09.12.2015; Ogledov: 1974; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (891,05 KB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici