| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ANGLEŠKI ELEMENT V SLENGU SLOVENSKIH NAJSTNIKOV
Sabina Pašić, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Angleški element v slengu slovenskih najstnikov je bil ugotoviti, kako močan je vpliv angleščine na sleng slovenskih najstnikov, kako pogosto in koliko slovenskih najstnikov uporablja sleng, s kom in na katerih področjih ga uporabljajo, če jih je uporaba slenga kdaj motila, če uporabljajo kakšne besede slenga tudi iz drugih tujih jezikov in katere angleške besede so pogostejše pri uporabi slenga. Namen je bil ugotoviti tudi, ali menijo, da starejše generacije razumejo sleng, odkriti njihovo mnenje o povečanju angleških besed v uporabi slenga in spoznati vzročni, posledični in lokalni element vpliva angleščine na sleng slovenskih najstnikov. Intervjuvala sem 100 dijakov od prvega do tretjega letnika I. gimnazije v Celju. Vsi podatki so bili ročno obdelani. Ugotovitve kažejo, da vsi dijaki uporabljajo sleng, predvsem zaradi lažjega izražanja. Sleng uporabljajo v prostem času, doma in v šoli, predvsem s prijatelji in sošolci, na najrazličnejših področjih, kot so glasba, filmi, zabava ... Skoraj vsi dijaki uporabljajo angleške besede v slengu (okej, sori, kul), večina jih prav tako uporablja tudi daljše angleške fraze, npr. »Who's the man?«. Večino teh besed so dijaki videli in slišali na televiziji ter na internetu. V splošnem pomenu dijaki raje uporabljajo angleške kot slovenske besede, zato ker jim angleške besede zvenijo bolje od slovenskih; prav zaradi tega bo v prihodnje še več angleških besed v uporabi slovenskega slenga. Razlog je predvsem popularnost angleščine kot jezika in globalizacija – angleščina kot mednarodni jezik. Dijaki prav tako uporabljajo slengovske besede iz drugih tujih jezikov, npr. nemščine (cuker, cajt, marš), francoščine (mersi, žoli, se la vi) in srbščine/hrvaščine (šupak, majke mi, svašta). Veliko dijakov priznava, da jih včasih uporaba slenga moti, prav tako v večini menijo, da starejše generacije ne razumejo slenga.
Ključne besede: Angleščina, sleng, slovenski najstniki, vpliv tujih jezikov, pogovorni jezik.
Objavljeno: 21.09.2016; Ogledov: 843; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (857,04 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici