1. Kolegialne hospitacije osnovnošolskih učiteljev : magistrsko deloTjaša Mraz, 2025, magistrsko delo Opis: Kolegialne hospitacije predstavljajo pomembno obliko profesionalnega učenja učiteljev, saj omogočajo razvoj pedagoške prakse skozi neposredno opazovanje in strokovno refleksijo. Temeljijo na sodelovanju med učitelji, kjer eden prevzame vlogo opazovalca, t. i. "kritičnega prijatelja", drugi pa vlogo opazovanega. Gre za vnaprej strukturiran proces, ki temelji na zaupanju ter spodbuja strokovno razpravo. Magistrsko delo obravnava kolegialne hospitacije kot obliko strokovnega sodelovanja med osnovnošolskimi učitelji, s poudarkom na izkušnjah, koristih, pogojih in ovirah, ki spremljajo ta proces. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako pogosto učitelji sodelujejo pri kolegialnih hospitacijah, kako usposobljene se počutijo, katere dejavnike prepoznavajo kot ključne za uspeh in katere ovire jih pri tem omejujejo. V raziskavi je sodelovalo 312 učiteljev iz vse Slovenije. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom in analizirani s pomočjo statističnega programa SPSS. Rezultati kažejo, da učitelji kolegialne hospitacije prepoznavajo kot orodje strokovnega razvoja, vendar se v praksi srečujejo s številnimi ovirami, kot so pomanjkanje časa, strah pred ocenjevanjem in neustrezna priprava. Opazovalci pogosto občutijo negotovost pri dajanju povratne informacije, opazovani pa stres in visoka pričakovanja. Kljub izzivom večina učiteljev izraža pripravljenost za sodelovanje, zlasti če so jasno opredeljeni cilji, podprti s konstruktivno povratno informacijo in strokovnim dialogom. Delo ponuja vpogled v aktualno prakso in predlaga pogoje za uspešnejšo uvedbo kolegialnih hospitacij v osnovnošolskem prostoru.
Ključne besede: kolegialne hospitacije, opazovanje pouka, strokovno sodelovanje, "kritični prijatelj", učitelji, profesionalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 09.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (4,87 MB) |
2. Participacija otrok pri urejanju prostora v vrtcuMonika Mithans, Sabina Ograjšek, Milena Ivanuš-Grmek, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Participacija otrok je pomembna značilnost demokratične predšolske vzgoje, ki pri-naša mnoge pozitivne učinke. Prav zato je njena implementacija v vrtcu nujna. V prispevku se osredotočamo na participacijo otrok pri urejanju prostorov v vrtcu, kajti otroci v vrtcu preživijo velik del dneva in pomembno je, da se tam počutijo dobro. Raziskava je nastala v okviru projekta Vključenost v predšolsko izobraževanje: dejavnik zagotavljanja enakih možnosti za razvoj posameznika in družbe ter vseživljenjsko učenje, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS). V raziskavi je sodelovalo 423 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev, ki so bili v šolskem letu 2021/2022 zaposleni v slovenskih vrtcih. Za pridobivanje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik. Ugotovili smo, da večina vzgojiteljev otrokom ponudi možnost sodelovanja tako pri urejanju notranjih površin kot tudi pri urejanju zunanjih površin vrtca. V nadaljevanju smo se osredotočili na sodelovanje otrok pri urejanju igralnice, saj v igralnici otroci preživijo največ svojega časa v vrtcu. Rezultati kažejo, da večina vzgojiteljev ponudi otrokom možnost sodelovanja pri urejanju kotičkov za igro. Le tretjina vzgojiteljev otrokom omogoča sodelovanje pri opremljanju igralnice in razporejanju opreme v igralnici. Večina vzgojiteljev je poročala, da otrok ne vključuje v sprejemanje odločitev o nakupu igrač in materialov. Ugotovili smo še, da med vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev obstajajo razlike pri vključevanju otrok v urejanje okolja v vrtcu, pri čemer so bile razlike v prid vzgojiteljev. Razlike so se pokazale tudi med vzgojitelji, ki so se udeležili izobraževanj na področju participacije otrok, in vzgojitelji, ki se tovrstnih izobraževanj niso udeležili, pri čemer imajo bolj participativno prakso delovanja vzgojitelji, ki so se udeležili izobraževanj. V pedagoški praksi se pri udejstvovanju participacije pojavljajo različne dileme, ki pripomorejo k temu, da so otroci prikrajšani za številne možnosti soodločanja, kar se odraža tudi v naših rezultatih. Iz tega izhaja, da je pomembno, da vzgojitelji reflektirajo svojo prakso delovanja na področju participacije, saj lahko posledično otrokom zagotovijo več priložnosti soodločanja.
Ključne besede: participacija, okolje, vrtec, vzgojitelj, otrok
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (4,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Vloga spremljevalca otrok s posebnimi potrebami v osnovni šoli : magistrsko deloUrška Horvat, 2025, magistrsko delo Opis: Spremljevalci otrok s posebnimi potrebami imajo pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev inkluzivnega izobraževanja, saj s svojo podporo omogočajo lažje vključevanje otrok v učni proces in prispevajo k njihovemu celostnemu razvoju. Magistrsko delo raziskuje vlogo spremljevalcev otrok s posebnimi potrebami v osnovni šoli z vidika spremljevalcev in razrednikov.
Rezultati raziskave kažejo, da imajo spremljevalci otrok s posebnimi potrebami raznolike izobrazbene in strokovne podlage; največ jih prihaja s področji družboslovja ali vzgoje in izobraževanja. Več kot polovica je zaposlenih za skrajšani delovni čas, večinoma nudijo podporo otrokom z več motnjami, motnjami avtističnega spektra in s čustveno-vedenjskimi težavami. Spremljevalci opravljajo številne naloge; največkrat so vključeni v neposredno učno in socialno podporo učencem. Čeprav večina z učitelji, s starši in z razredniki vzpostavlja dober odnos, so njihove naloge pogosto slabo opredeljene, izobraževanja redka, plačilo nizko, zaposlitev pa nestabilna.
Z vidika razrednikov so spremljevalci ključni za individualno podporo učencem s posebnimi potrebami in pomembno prispevajo k razbremenitvi učitelja. Najpogosteje so vključeni v izvajanje in evalvacijo vzgojno-izobraževalnega procesa, redkeje pa v načrtovanje. Kljub pozitivnemu odnosu večine razrednikov do spremljevalcev so izpostavljene pomanjkljivosti, kot so neustrezna usposobljenost, nejasna razmejitev nalog in nezadostna sistemska podpora.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, spremljevalec otrok s posebnimi potrebami, individualiziran program, postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, razrednik
Objavljeno v DKUM: 06.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,36 MB) |
4. Understanding and supporting twice-exceptional students : the role of educational professionals in promoting inclusive practicesMonika Mithans, Jasna Tivadar, Sabina Ograjšek, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: In the following chapter, the discussion centres on twiceexceptional students, who are recognized for their unique combination of gifted abilities and special educational needs The research conducted for this study focuses on the prevalence of misconceptions among education professionals and the challenges they face in identifying and working with this group of students. The findings reveal a significant level of awareness among professionals about the complexity of giftedness and special educational needs while pointing out certain misconceptions. Additionally, the overall results collectively point to a strong awareness of the challenges related to twice-exceptionality, highlighting the critical need to address particular deficits and provide individualized support. The diversity of responses by the research participants indicates varying perspectives on how these challenges manifest and how they should be addressed. Moreover, the results indicate that educators familiar with the concept of twice-exceptionality are better equipped to identify the unique needs of twice-exceptional students and are less prone to misconceptions. Finally, the chapter highlights the critical role of further education and training for professionals to improve inclusivity and the success of twice-exceptional students.
Ključne besede: twice-exceptional students, inclusion, individualized support
Objavljeno v DKUM: 02.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (423,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Digital competencies of future teachersMilena Ivanuš-Grmek, Sabina Ograjšek, Monika Mithans, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: The present article deals with the importance of digital competencies of future teachers, highlighting the role of ICT in education. The research was conducted on a convenience sample of 328 students of the Faculty of Education, University of Maribor, in the academic year 2023/2024. The data was obtained through an online questionnaire. The results show that students feel most confident performing basic digital tasks such as searching for information on social media and using digital calendars. However, they feel less confident performing advanced tasks such as web design and using licences. Overall, students of elementary education feel more competent than students of preschool education. The findings of the research highlight the necessity of enhancing digital literacy by providing further education and training for future teachers across all levels and disciplines. Only through such initiatives can the full potential of contemporary technology in education be achieved.
Ključne besede: digital competencies, ICT in education
Objavljeno v DKUM: 30.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (164,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Bralni vzori : bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah ter knjižnicahDragica Haramija, Sabina Fras Popović, Sonja Pečjak, Milena Ivanuš-Grmek, Petra Javrh, Polona Jančič Hegediš, Tjaša Jug, Miha Kovač, Marta Licardo, Monika Mithans, Mojca Puncer, Polonca Šek, Katarina Švab, Janja Usenik, Polona Vilar, Ines Voršič, Sabina Ograjšek, 2025 Opis: Bralna pismenost se razvija v celotnem človekovem življenju, še posebej intenzivno pa v času izobraževanja. Med ključnimi dejavniki za razvijanje bralnih kompetenc in bralne kulture pri otrocih ter mladih je odrasli, ki spremlja njihov razvoj in je bralni zgled. V prvi vrsti so to starši in skrbniki, a s(m)o tudi strokovni delavci v izobraževalni in knjižnični dejavnosti izredno pomembni spodbujevalci bralnih navad otrok, učencev, dijakov, študentov in drugih odraslih v izobraževalnem procesu. V projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah smo se posvetili proučevanju in vrednotenju pomena ter vloge, razumevanja, razširjenosti in razvitosti ter prisotnosti bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževanju in knjižnicah. Projekt traja 24 mesecev (od oktobra 2023 do septembra 2025), v njem pa sodeluje 17 raziskovalcev s Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Ključne besede: bralna pismenost, bralne navade pedagoških delavcev, bralne navade knjižničarjev, pogostost branja, kakovost bralnih gradiv
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 89
Celotno besedilo (92,88 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Razvijanje socialnih veščin učencev med pandemijo : magistrsko deloVeronika Pintarič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje spremembe v pedagoških pristopih, ki so nastale kot posledica prehoda na izobraževanje na daljavo med pandemijo. To je predstavljalo izziv tako za učitelje kot učence, saj je uvedba izobraževanja na daljavo zahtevala prilagoditve na pedagoškem in organizacijskem nivoju. Učitelji so se soočali s spremembami v socialnem vedenju učencev. Zaradi zaprtja vzgojno-izobraževalnih ustanov so bile te veščine pri učencih okrnjene, kar je zahtevalo prilagojene pedagoške pristope.
Namen raziskave je bil preučiti izobraževanje na daljavo med pandemijo, s poudarkom na mnenju učiteljev o spremembah socialnega vedenja učencev. Zanimalo nas je, katere socialne veščine so učitelji najpogosteje razvijali in koliko časa so temu posvetili. V raziskavi je sodelovalo 957 slovenskih osnovnošolskih učiteljev. Raziskava je pokazala, da je večina učiteljev opazila spremembe v socialnem vedenju otrok, predvsem v tem, da učenci manj upoštevajo pravila odraslih in se slabše odzivajo na konflikte. Učitelji so največ časa posvetili razvoju socialnih veščin sodelovanja, odgovornosti, empatije in samokontrole. Najpogosteje so uporabljali individualno svetovanje, sledile so sodelovalno učenje in socialne igre, medtem ko so redkeje uporabljali igre vlog. Večina učiteljev je opazila napredek zaradi krepitve socialnih veščin učencev. Prav tako se je večina učiteljev za razvijanje socialnih veščin počutila kompetentna, a bi se vendar udeležili dodatnih izobraževanj na to temo.
Ključne besede: pandemija, izobraževanje na daljavo, socializacija, socialne veščine
Objavljeno v DKUM: 07.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,48 MB) |
8. Stališča staršev učencev osnovne šole do uporabe eAsistenta in Lo.Polisa : magistrsko deloVeronika Brdnik, 2025, magistrsko delo Opis: Sodelovanje med šolo in starši ima ključno vlogo pri uspešnem izobraževanju otrok. Redna in učinkovita izmenjava informacij, obveščanje o napredku ter pravočasno reševanje morebitnih težav prispevajo k boljši podpori učencem in spodbujajo njihov razvoj, za kar je nujna ustrezna in učinkovita komunikacija.
V sodobnem času informacijsko-komunikacijska tehnologija pomembno vpliva na izboljšanje te komunikacije. Pri tem izstopata predvsem orodji, kot sta eAsistent in Lo.Polis, ki omogočata učiteljem in staršem enostaven dostop do informacij o šolskem delu otrok, njihovih ocenah, izostankih, vedenju in drugih pomembnih dogodkih. Ker sta ti orodji postali skoraj neizogibni v sodobnem šolskem sistemu, hkrati pa je o zadovoljstvu uporabnikov na tem področju malo znanega, se magistrsko delo osredotoča na stališča staršev osnovnošolcev glede uporabe eAsistenta in Lo.Polisa. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako starši ocenjujejo svojo uporabniško izkušnjo, kako pogosto in za katere namene uporabljajo omenjeni orodji, kje vidijo prednosti, s kakšnimi izzivi se soočajo pri njuni uporabi ter kako zadovoljni so z njima.
Ugotovljena stališča staršev glede uporabe eAsistenta in Lo.Polisa kažejo, da večina staršev redno uporablja orodji, daje prednost brezplačnim različicam in ceni možnost sprotnega spremljanja otrokovega napredka. Prav tako se večina strinja, da orodji ne moreta nadomestiti osebnega stika z učitelji. Skupni pomisleki so povezani z višjo ceno plačljivih paketov in vprašanji glede varnosti uporabe, kar kaže na relativno enotna mnenja staršev.
Ključne besede: komunikacija, sodelovanje s starši, informacijsko-komunikacijska tehnologija, eAsistent, Lo.Polis
Objavljeno v DKUM: 14.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 56
Celotno besedilo (963,14 KB) |
9. Komunikacijska kompetenca učiteljev razrednega pouka : magistrsko deloZala Broz, 2024, magistrsko delo Opis: Komunikacijska kompetenca vključuje verbalno in neverbalno izražanje, aktivno poslušanje ter prilagajanje komunikacije glede na situacijo in sogovornika. Pri učiteljih razrednega pouka je to temeljna profesionalna veščina, ki vpliva na kakovost poučevanja in sodelovanja z različnimi deležniki. Namen magistrskega dela je bil raziskati, kako učitelji ocenjujejo pomen verbalne in neverbalne komunikacije, svojo kompetentnost pri delu z učenci, starši in strokovnimi sodelavci ter pomen stalnega strokovnega izpopolnjevanja na tem področju.
V raziskavi je sodelovalo 221 učiteljev razrednega pouka iz Slovenije. Rezultati deskriptivne ravni kažejo, da učitelji visoko vrednotijo pomen verbalne in neverbalne komunikacije, pri čemer je nekoliko bolj poudarjena verbalna. Med verbalnimi komponentami izstopa govorna modulacija, med neverbalnimi pa drža telesa in govorica oči.
Učitelji se pri delu z učenci večinoma ocenjujejo kot komunikacijsko kompetentni, in sicer tako pri ustni kot pisni komunikaciji, pri čemer najvišje ocenjujejo svojo komunikacijsko kompetentnost pri individualnih učnih oblikah dela. Pri delu s starši je komunikacijska kompetenca preko elektronskih sporočil in govorilnih ur ocenjena najvišje, nekoliko nižje pa pri roditeljskih sestankih in družabnih dogodkih. Pri delu s strokovnimi delavci učitelji najvišje ocenjujejo svojo komunikacijsko kompetentnost z učitelji in šolsko svetovalno službo, nekoliko nižje pa z ravnateljem. Raziskava potrjuje tudi, da učitelji pripisujejo velik pomen stalnemu razvijanju komunikacijske kompetence. Izsledki raziskave poudarjajo pomembnost kontinuiranega strokovnega izpopolnjevanja učiteljev na področju komunikacije, saj prispeva k izboljšanju njihove kompetentnosti in kakovosti dela z učenci, starši ter strokovnimi sodelavci.
Ključne besede: komunikacija, komunikacijska kompetenca, učitelji, izobraževanje, strokovni naziv
Objavljeno v DKUM: 14.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,74 MB) |
10. Poznavanje in uporaba pravil šolskega reda med slovenskimi osnovnošolskimi učitelji : magistrsko deloLucija Planinšek, 2024, magistrsko delo Opis: Pravila šolskega reda so dokument, ki skupaj z vzgojnim načrtom in pravili hišnega reda deluje kot sredstvo vzgojnega delovanja v šolskem prostoru. Čeprav pravila šolskega reda in hišni red morda ne prejmejo toliko pozornosti kot vzgojni načrt, so kljub temu pomembna dopolnitev, saj urejajo vedenje učencev ter določajo pravice in dolžnosti vseh udeležencev v šolskem okolju. Njihov glavni namen je zagotavljanje varnega in strukturiranega učnega okolja, kjer se spoštujejo vrednote in normativni okvirji, kar omogoča učinkovito izvajanje vzgojno-izobraževalnih dejavnosti. Pomembnost pravil šolskega reda se odraža v njihovem vplivu na vsakodnevno delovanje šole, saj prispevajo k ohranjanju discipline in reda, kar je bistveno za dobro počutje učencev in učiteljev ter za ustvarjanje pozitivne šolske klime.
Namen raziskave zaključnega dela je bil ugotoviti poznavanje in uporabo pravil šolskega reda med osnovnošolskimi učitelji ter njihovo mnenje o pogostosti posodabljanja teh pravil. V raziskavi je sodelovalo 311 osnovnošolskih učiteljev iz celotne Slovenije. Rezultati so pokazali, da učitelji dobro poznajo pravila šolskega reda, pri čemer učitelji z višjimi strokovnimi nazivi in razredniki ocenjujejo, da pravila poznajo bolje. Sodelovanje pri pripravi pravil je boljše med učitelji z višjimi nazivi in razredniki, pri čemer večina učiteljev meni, da to sodelovanje prispeva k izboljšanju učnega okolja. Učitelji s pravili šolskega reda seznanjajo učence in starše na različne načine, kot so pogovori, roditeljski sestanki in informacijsko-komunikacijska orodja. Pravila šolskega reda ocenjujejo kot koristna, zlasti pri urejanju uporabe pametnih naprav, obravnavi neprimernega vedenja in drugih disciplinskih vprašanj. Večina učiteljev podpira redno posodabljanje pravil, pri čemer se nagibajo k letni prilagoditvi glede na spremembe v šolskem okolju.
Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, vzgojni načrt, pravila šolskega reda
Objavljeno v DKUM: 10.09.2024; Ogledov: 43; Prenosov: 120
Celotno besedilo (2,01 MB) |
