Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Doktorska disertacija obravnava stališča staršev ter odnos učencev do učenja in poučevanja tujih jezikov in ima dvodelno strukturo. V prvem delu predstavimo splošna izhodišča učenja in poučevanja tujih jezikov ter otrokovo socialno-kulturno okolje in dosedanja znanstvena spoznanja o vlogi socialno-kulturnega okolja. Socialno-kulturno okolje se nanaša na fizično in socialno okolje v katerem ljudje živijo ter vključuje kulturo, kjer se posameznik izobražuje in živi. Socialno-kulturno okolje zajema tradicije, vrednote, prepričanja, stopnjo pismenosti in izobrazbe ter etične standarde. Pričujoča spoznanja predstavljajo temeljno podstat empirične raziskave, predstavljene v drugem delu doktorske disertacije, katere temeljni namen je bil proučiti vlogo socialno-kulturnega okolja pri učenju tujih jezikov. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene od maja do junija 2012, v kateri je sodelovalo 200 staršev učencev devetih razredov in 600 učencev devetih razredov štirih statističnih slovenskih regij (Pomurska, Podravska, Osrednjeslovenska in Goriška regija) so, da socialno-ekonomski status vpliva na spodbujanje učenja tujih jezikov doma, na stališča staršev in učenčev odnos do učenja oziroma poučevanja tujih jezikov. Višji kot je socialno-ekonomski status družine, bolj spodbujajo starši učenje tujih jezikov doma in bolj pozitiven odnos imajo učenci in starši do učenja in poučevanja tujih jezikov. Rezultati so tudi pokazali, da ima velik vpliv na spodbujanje učenja tujih jezikov doma ter na stališča staršev in odnos učencev do učenja in poučevanja do tujih jezikov statistična regija; najspodbudnejše domače okolje za učenje tujih jezikov imajo učenci Osrednjeslovenske regije, prav tako imajo starši in učenci te regije najbolj pozitivna stališča in odnos do učenja in poučevanja tujih jezikov. Na osnovi naše raziskave lahko zaključimo, da je prepričevanje nestrokovne javnosti o smotrnosti zgodnjega učenja tujih jezikov potrebno, s kritično podporo šolske jezikovne politike pa lahko starši bistveno vplivajo na učenje in poučevanje tujih jezikov. Glede na rezultate empirične raziskave podajamo smernice za spodbujanje učenja tujih jezikov na treh ravneh, in sicer državni, lokalni oziroma občinski in šolski ravni.
Ključne besede: tuji jeziki, socialno-kulturno okolje, stališča staršev, osnovna šola, statistične regije v Republiki Sloveniji
Objavljeno v DKUM: 24.02.2014; Ogledov: 3902; Prenosov: 588
Celotno besedilo (2,03 MB)