| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinki sonca na kožo
Sabina Kocjan, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Brez sonca ni življenja, vendar pa se moramo zavedati, da povzroča prekomerno izpostavljanje in nezadostna zaščita pred sončnimi žarki številne posledice, ki vplivajo na naše zdravje. Najnevarnejša posledica izpostavljanja sončnim žarkom je kožni rak, ki v Sloveniji vsako leto narašča, zlasti pri mladih. Zato je pomembno, da so zdravstveni delavci poučeni in seznanjeni o škodljivih učinkih sonca, saj lahko tako največ prispevajo k ozaveščanju celotnega prebivalstva. Še posebej pri otrocih in mladostnikih, saj je dokazano, da vplivi UV žarkov ravno v mladosti najbolj škodujejo koži. Prav zato, smo želeli z izvedeno raziskavo ugotoviti seznanjenost mladostnikov o škodljivih učinkih sonca. Metodologija raziskovanja: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Rezultate smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 19 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo je 53 dijakov Gimnazije Ormož.Rezultati: Raziskava je pokazala, da so mladostniki dobro seznanjeni o škodljivih učinkih sonca in da je veliko takih, ki se na različne načine zaščitijo pred sončnimi žarki. Ugotovili smo tudi, da ni bistvenih razlik med spoloma glede na uporabo zaščitnih sredstev. Sklep: Mediji imajo velik vpliv na naše zdravje. Še posebej na mladostnike, saj dobijo največ informacij o škodljivih učinkih sonca in zaščitni pred njimi ravno preko njih in spleta. Zelo malo informacij pa dobijo od zdravstvenih delavcev, zato je potrebno izvajati več vzgojno izobraževalnega dela na tem področju.
Ključne besede: Ključne besede: Koža, sonce, zaščita, UV žarki, sončenje, posledice sončenja, zdravstvena vzgoja, mladostniki.
Objavljeno: 15.10.2013; Ogledov: 1311; Prenosov: 369
.pdf Celotno besedilo (814,35 KB)

2.
Izpostavljenost nitratom v živilih
Sabina Kocjan, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu smo predstavili koncentracije nitratov v listnati zelenjavi - zeleni solati, endiviji, ledenki, listih rdeče pese, špinači, rukoli ter motovilcu. Na podlagi dostopnih podatkov vnosa nitratov z listnato zelenjavo v prehrani prebivalcev Slovenije, smo naredili primerjavo z ostalimi poznanimi viri vnosa nitratov v prehrani (pitna voda in aditivi) ter ocenili tveganje za zdravje ljudi. Za raziskavo smo uporabili podatke uradnega nadzora v Sloveniji, ki ga v RS izvaja Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), v sodelovanju z Nacionalnim laboratorijem za zdravje okolje in hrano (NLZOH), o koncentracijah nitratov v različnih vrstah listnate zelenjave v letih 2011 do 2014. Za porabo listnate zelenjave pri prebivalcih Slovenije smo uporabili podatke Statističnega urada RS - Anketa o porabi v gospodinjstvih, 2012. Vnos nitratov smo na podlagi podatkov, ki so trenutno na voljo v RS izračunali skladno z metodologijo Evropske agencije za varnost hrane. Ugotovili smo, da koncentracije nitratov v listnati zelenjavi v povprečju ne presegajo zakonskih mejnih vrednosti, občasno pa izstopajo posamezni odvzeti vzorci rukole ali listov rdeče pese. Najvišje povprečne koncentracije nitratov so bile pričakovano v vzorcih v mesecu novembru, najnižje pa v mesecu juniju. Iz Ankete o porabi v gospodinjstvih (SURS, 2012) smo ugotovili, da prebivalec Slovenije na leto v povprečju zaužije 84,4 kg zelenjave, od tega 10,1 kg listnate in stebelne zelenjave. Zelena solata prispeva največ k povprečnemu dnevnemu vnosu nitratov iz listnate zelenjave, ocenjeni povprečni vnos je 0,36 mg NO3/kgtm/dan. Iz dobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da v povprečju vnos nitratov iz listnate zelenjave ne predstavlja tveganja za zdravje prebivalcev Slovenije. Naše ocene kažejo, da je teoretični največji dnevni vnos preko aditivov v živilih nekoliko v prednosti pred vnosom s pitno vodo in vnosom z listnato zelenjavo. Naše ocene so tudi odraz prehranskih navad prebivalcev Slovenije, saj je vnos zelenjave precej pod priporočenimi količinami, zaužite količine mesnih izdelkov pa so visoke.
Ključne besede: nitrati, pitna voda, listnata zelenjava, aditivi, vnos
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 581; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (832,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici