| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Skladiščno poslovanje z njim povezan stres
Sabina Hanžekovič, 2017, magistrsko delo

Opis: Podjetja za učinkovito in nemoteno delo uporabljajo skladišča. Za delo v njih pa so zadolženi skladiščniki, ki opravljajo različne skladiščne naloge, pri katerih pa se srečujejo z obilico stresa. Stres nastopi, ko se posameznik fiziološko, psihološko in vedenjsko odzove na notranji ali zunanji dražljaj oz. stresor. Moramo ga čim hitreje prepoznati in se soočiti z njim, da lahko preživimo. V nasprotnem primeru te lahko stres pogubi in pripelje do resnih težav, ki se kaže v psihičnih, fizičnih in vedenjskih simptomih ali pa nastopijo katere hujše bolezni. Na koncu, če se ne pozdravi, lahko nastopi tudi smrt. V teoretičnem delu naloge smo predstavili skladiščenje, naloge skladiščnikov, opremo, s katero se skladiščniki srečujejo, vrste skladišč in notranji transport podjetij. Nato smo predstavili stres, vrste stresa, izvore, simptome in posledice stresa, na koncu smo še predstavili načine, s katerimi lahko posameznik premaga stres, to je na ravni posameznika ali organizacije. V empiričnem delu smo raziskovali problem, ki smo ga operacionalizirali s pomočjo petih hipotez. Hipoteze se nanašajo na: preobremenjenost skladiščnikov pri izvajanju njihovih del, ozaveščenosti skladiščnikov o stresu, o povezavi delovnih razmer z velikostjo doživljanja stresa, učinkovitost tehnik in metod sproščanja za zmanjšanje stresa in primerjali smo stres med dvema skupinama (do 40 let in nad 40 let) skladiščnikov.
Ključne besede: skladiščenje, notranji transport podjetij, vrste stresa, izvori stresa, posledice stresa, premagovanje stresa.
Objavljeno: 11.12.2017; Ogledov: 614; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

2.
PRIMERJAVA ORGANIZACIJ PODPORNEGA OKOLJA ZA PODJETJA V POMURJU
Sabina Hanžekovič, 2012, diplomsko delo

Opis: Ali bo podjetništvo uspešno v Pomurski regiji, je odvisno od tega kakšne pogoje zagotavlja posamezna občina, kakšne poslovne priložnosti se jim ponujajo v tem okolju, kako posamezniki izrabijo svoje poslovne priložnosti in od tega koliko si vsak posameznik upa tvegati. Podjetnikove želje so, da bi deloval v okolju, ki mu ponuja ugodne pogoje na začetku njegove podjetniške kariere, kjer lahko dosega najboljše rezultate, v okviru in zagonu podjetja. Želja posameznih občin je doseči regionalen razvoj, večjo prepoznavnost in gospodarsko rast. Da bi lahko obe želji uspešno izpolnili potrebujemo organizacije, ki omogočajo občinam in podjetjem izpolnitev le – teh. Na podlagi teh spodbud, so v občini Murska Sobota, občini Ljutomer in občini Lendava, ustanovili podporna okolja, ki dajejo podjetjem finančna sredstva, brezplačne informacije, razvoj inovacij, sodelovanje med različnimi podjetji, ki si izmenjujejo znanje, so mesta, kjer lahko pridobijo nova in utrjujejo že obstoječa znanja ipd. Največ podjetij, ki je ustvarilo največji prihodek in ima največ zaposlenih, je v občini Murska Sobota, nato v občini Ljutomer, najmanj v občini Lendava. Največja pomoč s strani podpornih okolij je prav tako v občini Murska Sobota, kjer deluje Pomurski tehnološki park, ki je sestavljen iz treh start-up inkubacijskih centrov, in sicer v Murski Soboti, Ljutomeru in Odrancih. Zelo pomembna za Pomurje je tudi Regionalna razvojna agencija Mura, ki omogoča razvoj gospodarstva, ki temelji na znanju, okolju prijazno za prebivalce, razvijanju partnerstva in delovni sili, ki je izobražena, podjetna in se zna prilagajati. V Pomurju prevladuje največ območnih GZS, OZS. Primanjkuje jim še veliko podpornih okolij: poslovnih angelov, grozdov, pisarn za prenos tehnologij, platform, tehnoloških centrov in tehnoloških mrež. V Pomurju obstaja veliko institucij, ki niso podporna okolja, vendar s svojimi sredstvi omogočajo spodbujanje podjetništva na takšen ali drugačen način. Takšne institucije so lahko srednje šole, ki v izobraževalni program vključujejo teorijo, ki se nanaša na sklope o nastajanju in vodenju podjetja. Občine ponujajo podjetjem, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, finančna sredstva preko različnih javnih razpisov. Ostale institucije so razne banke, samostojna podjetja, univerze, zavodi, zavarovanja ipd. Glede na to, da je Pomurska regija najmanj razvita glede na podjetništvo med prebivalstvom in v primerjavi z drugimi regijami, ima veliko podpornih okolij, vendar jih še veliko več primanjkuje, da bi bilo večje zanimanje za podjetništvo. V vseh treh prej omenjenih regijah, bi lahko ustanovili univerze, nova podporna okolja, več javnih razpisov, uspešno udejanjenje svojih zastavljenih ciljev ipd.
Ključne besede: podjetništvo, podjetnik, podporna okolja v Pomurju, razvojne priložnosti podjetništva  
Objavljeno: 03.12.2012; Ogledov: 1410; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (764,96 KB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici