1. Zadovoljstvo uporabnikov z naravoslovnimi aktivnostmi v centru eksperimentov MariborSabina Gaberšek, 2018, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti v kolikšni meri so učenci/dijaki, učitelji in vzgojitelji zadovoljni z izvedenimi aktivnostmi v Centru eksperimentov Maribor (CEM) za namen izboljšanja ponudbe. Ker iz objavljenih tujih raziskav ugotavljamo, da obiskovalci znanstvenih centrov (npr. Ontario v Kanadi) tem zelo zaupajo, nas je prav tako zanimalo komu anketirani učenci/dijaki naše raziskave najbolj zaupajo. Tuje raziskave še poročajo, da se obiskovalcem centra poveča motivacija za naravoslovne vsebine, kar smo želeli tudi preveriti. V vzorec smo zajeli 304 učencev/dijakov, 19 učiteljev in 3 vzgojitelje. S pomočjo neparametričnih testov smo ugotovili, da so vsi anketiranci v splošnem zadovoljni z izvedenimi aktivnostmi. Učenci/dijaki so najpogosteje obiskali center v sklopu naravoslovnega dneva in nekoliko pogosteje so ga obiskali srednješolci. Učenci/dijaki redko obiskujejo znanstvene centre in najbolj zaupajo, glede točnosti in zanesljivosti informacij, družini in prijateljem. Zaupanje znanstvenim centrom in izobraževalnim ustanovam pa prav tako precej zaupajo. Udeleženci raziskave so v CEM najpogosteje izvedli delavnico izdelovanja bioplastike. Učitelji so se odločili za obisk centra zaradi velikega nabora različnih delavnic in niso imeli težav z iskanjem podatkov o centru. S katalogom so bili zadovoljni, vendar menijo, da so pomanjkljivo napisani cilji delavnic. Navajajo, da učence/dijake navdušujejo za naravoslovje in v pouk vpeljujejo učenje z raziskovanjem in eksperimentalno delo. Vzgojitelji so izvedeli za CEM od zaposlenih v vrtcu in za izvajanje aktivnosti so se odločili zaradi zanimivih delavnic v sklopu abonmaja.
V CEM izvajajo zanimive in poučne naravoslovne delavnice, saj je bila večina anketirancev zadovoljnih z izvedbo le teh. Ugotavljamo, da je delavnica izdelovanja bioplastike trenutno najbolj aktualna, kakor tudi abonma za vrtce. Smiselno je obnoviti delavnice, ki niso bile nikoli izbrane in potrebno je posodobiti zapis ciljev v katalogu delavnic, saj je to učitelje največkrat zmotilo. Predlagamo pripravo programa za naravoslovne dneve z realizacijo učenja z raziskovanjem in ne le »hands-on« izvedbe. Aktivna udeležba na delavnicah znanstvenega centra učencem poveča motivacijo za učenje naravoslovnih vsebin, kar bi lahko posledično vodilo v izboljšanje rezultatov mednarodnih raziskav, kot je PISA. Ključne besede: Center eksperimentov Maribor, znanstveni centri, učenje z raziskovanjem, raziskave na področju naravoslovne pismenosti Objavljeno v DKUM: 28.11.2018; Ogledov: 1143; Prenosov: 95 Celotno besedilo (2,06 MB) |
2. Vključevanje knjižnično informacijskih znanj v pouk biologije v osnovni šoliSabina Gaberšek, 2018, magistrsko delo Opis: Namen naše naloge je ugotoviti ali učenci zapuščajo osnovno šolo informacijsko pismeni in v kolikšni meri pripomore pouk biologije k njihovi informacijski pismenosti. Ali poznajo Kooperativni online bibliografski sistem COBISS+ in ga tudi uporabljajo, pišejo seminarske/raziskovalne naloge ali referate pri pouku biologije in ali znajo citirati vire, katere Google produkte uporabljajo najpogosteje in ali sploh poznajo pomen informacijske pismenosti. Zanimalo nas je tudi, če obstajajo tudi razlike med tistimi, ki so/niso obiskovali izbirnega predmeta Informacijsko opismenjevanje. Zajeli smo vzorec 349 devetošolcev iz različnih osnovnih šol v Sloveniji. Na podlagi rešenih anketnih vprašalnikov in neparametričnih testov smo ugotovili, da v večini poznajo pomen informacijske pismenosti, vendar zelo redko ali nikoli ne sodelujejo s knjižničarjem med poukom biologije. Še redkeje obiščejo knjižnico. Posledično je le polovica učencev vsaj enkrat napisala seminarsko nalogo/raziskovalno nalogo/referat pri pouku biologije. Težave imajo pri zapisu virov, velika večina jih ne zna razbrati iz zapisa vira, za kateri vir gre. Slabo poznajo Kooperativni online bibliografski sistem COBISS+ in njegovo uporabo. K informacijski pismenosti učencev ni, v večji meri, pripomogel izbirni predmet Informacijsko opismenjevanje, saj ga je obiskovala le nekaj učencev. Obstajajo statistično značilne razlike glede na spol, na najpogostejšo oceno pri pouku biologije v osmem in devetem razredu in obiskovanje izbirnega predmeta Informacijsko opismenjevanje. Ključne besede: Knjižnična informacijska znanja, biologija, učni načrt, informacijska pismenost, osnovna šola. Objavljeno v DKUM: 20.09.2018; Ogledov: 1504; Prenosov: 117 Celotno besedilo (1,45 MB) |
3. VPLIV VODENJA NA ZADOVOLJSTVO DELAVCEV V URADU ZA UPRAVLJANJE S ČLOVEŠKIMI VIRISabina Gaberšek, 2010, diplomsko delo Opis: V času hitrega napredka, tako v širšem družbenem kot tudi v gospodarskem prostoru, samo vlaganje v tehnologijo za uspešnost gospodarskih družb ni dovolj. Za napredek, rast in konkurenčnost so neprecenljivi ustrezno usposobljeni zaposleni, ki s svojo energijo, znanjem in idejami pomenijo največji kapital s katerim podjetja razpolagajo.
K učinkovitosti in kreativnosti zaposlenih pa v veliki meri prispeva njihovo zadovoljstvo. Zadovoljni so tisti visoko motivirani ljudje, ki ustvarjajo novo vrednost in prinašajo konkurenčno prednost na trgu.
V diplomski delu sem želela raziskati kako primerno ali neprimerno vodenje vpliva na zadovoljstvo delavcev in razvoj zaposlenih, ali so zaposleni motivirani in obravnavani na način, da dobijo priložnost pokazati svoje znanje in sposobnosti, nadgrajujejo svoj potencial in se osebno razvijajo, hkrati pa kako se posledično to odraža na uspeh Urada za upravljanje s človeškimi viri v podjetju xy.
V praktičnem delu sem predstavila vlogo vodje in pomen vodstva ter stile vodenja in njihov odnos do zaposlenih pri razvoju človeškega potenciala. V diplomskem delu predstavljam tudi raziskavo, ki sem jo izvedla med zaposlenimi. Nalogo sem sklenila s sklepi in predlogi za izboljšanje obstoječega stanja v podjetju. Ključne besede: zaposleni, zadovoljstvo, zaupanje, vodja, komunikacija, konflikt, stil vodenja Objavljeno v DKUM: 13.09.2010; Ogledov: 2821; Prenosov: 451 Celotno besedilo (1,28 MB) |