1. Učinkovitost uporabe probiotikov pri osebah z demenco: pregled literatureAmar Alijagić, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Probiotiki predstavljajo pomembne mikroorganizme, ki imajo pozitivne učinke pri gostiteljih, kadar jih zaužijemo ali drugače apliciramo v ustreznih količinah. S pregledom literature smo želeli raziskati vpliv probiotikov pri osebah z demenco.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature po podatkovnih bazah PubMed, COBISS, CINAHL, ScienceDirect. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. S pomočjo orodja Joanna Briggs Institutes (JBI) smo kritično ocenjevali članke, ki smo jih vključili v končno analizo.
Rezultati: V končno raziskavo smo vključili 17 raziskav. Raziskave so pokazale pozitiven učinek probiotikov pri osebah z demenco. Predvsem je prišlo do izboljšanja spomina in učenja.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da imajo probiotiki pozitiven učinek pri osebah z demenco. Menimo, da je na tem področju potrebno nadaljnje raziskovanje, kajti olajšanje simptomov demence je zelo pomembno pri posameznikih, obolelih z demenco.
Ključne besede: probiotiki, demenca, črevesna mikrobiota
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
 Celotno besedilo (697,20 KB) |
2. Vpliv probiotikov na potek crohnove bolezniMelisa Trobentar, 2024, diplomsko delo Opis: Crohnova bolezen je vnetna črevesna bolezen in se kaže kot kronično vnetje v različnih delih prebavil, pojavnost bolezni pa v zadnjih letih narašča. Potek bolezni je progresiven, ne samo s črevesnimi spremembami, temveč tudi z zunajčrevesnimi sistemskimi manifestacijami, ki resno vplivajo na kakovost življenja in prognozo bolnikov Dokončnega zdravila za Crohnovo bolezen še ni, vendar obstajajo načini za lajšanje simptomov. Probiotiki so definirani kot živi mikroorganizmi, ki pozitivno delujejo na zdravje gostitelja, kadar jih apliciramo v ustreznih okoliščinah. Imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju imunološkega ravnovesja v prebavnem traktu z neposredno interakcijo z imunskimi celicami. Učinkovitost probiotika je lahko odvisna od vrste, odmerka in bolezni, trajanje terapije pa je odvisno od klinične indikacije. Nekatere raziskave so pokazale, da je dodajanje probiotikov po operaciji koristno pri bolnikih s Crohnovo boleznijo, četudi druge študije kažejo, da zdravljenje z več sevi probiotikov ni bistveno spremenilo vnetja črevesja. Probiotiki vplivajo na črevesno mikrobioto blagodejno, zmanjšujejo vnetje in da je njihovo delovanje sevno-specifično. Pa vendar njihovega vpliva na potek Crohnove bolezni ne moremo natančno opredeliti, zato je potrebno na to temo opraviti več raziskav.
Ključne besede: Crohnova bolezen, probiotiki
Objavljeno v DKUM: 24.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 51
Celotno besedilo (652,36 KB) |
3. Postbiotiki iz fermentiranih živil in njihove zdravstvene koristiMaja Orešnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Fermentacijo živil sproži nadzorovana rast mikrobov in encimske pretvorbe sestavin živila, zato omenjeni prehranski izdelki predstavljajo vir potencialnih postbiotikov. Ti so opredeljeni kot neživi mikroorganizmi, njihove sestavine ali presnovki, ki gostitelju prinašajo koristi za zdravje.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled predkliničnih in kliničnih raziskav, do katerih smo dostopali v podatkovnih bazah PubMed, Scopus, Wiley Online Library in Web of Science ter s pomočjo ročnega iskanja v seznamih referenc. Uporabljena je bila opisna metoda dela, izvedena analiza identificiranih raziskav, sinteza in kompilacija glavnih ugotovitev.
Rezultati: V analizo je bilo vključenih 26 raziskav. Izsledki raziskav nakazujejo, da postbiotiki iz fermentiranih živil delujejo protimikrobno, imunomodulatorno z vplivom na prirojeno in pridobljeno imunost, ohranjajo ravnovesje črevesne mikrobiote in koristno vplivajo na črevesno pregrado.
Razprava in zaključek: Pregled literature povzema trenutne dokaze o bioloških učinkih postbiotikov iz fermentiranih živil. Ugotovljeno je bilo, da zaščitne učinke izražajo tudi onkraj črevesja, kar poudarja njihov potencial kot pomembno prehransko strategijo za spodbujanje in ohranjanje zdravja. Potrebne so nadaljnje visokokakovostne raziskave za potrditev kliničnih koristi in varnosti uživanja fermentiranih živil s postbiotiki.
Ključne besede: postbiotiki, paraprobiotiki, fermentacija, fermentirana živila, črevesna mikrobiota
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,09 MB) |
4. Probiotiki in migreneAna Peserl, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Migrena je pogosta nevrološka bolezen. Obstaja dvosmerna povezava med črevesjem in možgani preko črevesne mikrobiote. Črevesno mikrobioto lahko manipuliramo z vnosom probiotikov, s katerimi želimo načrtno izboljšati zdravje. Namen diplomskega dela je bil raziskati vpliv uživanja probiotikov pri pacientih z migreno na pojavnost migren in bolečino. Metode: Izvedli smo pregled literature, pridobljene iz podatkovnih baz: CINAHL Ultimate, Cochrane Library, PubMed, ScienceDirect in Sage Journals. S PRISMA diagramom smo predstavili potek pregleda in izbrane raziskave razvrstili po hierarhiji dokazov. Za analizo in sintezo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo.
Rezultati: Raziskave so pokazale, da so probiotiki lahko koristni pri zmanjševanju frekvence in intenzitete migren. Za najbolj koristne so se izkazali probiotiki iz rodov laktobacilov in bifidobakterij.
Razprava in zaključek: Probiotiki imajo pozitiven vpliv na nevrogene bolezni, saj zmanjšujejo učinek oksidativnega stresa. Tako zmanjšujejo pojavnost in bolečino migren, zato bi bilo smiselno uvesti probiotike kot podporno zdravljenje migren.
Ključne besede: probiotiki, migrene, bolečina
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (627,06 KB) |
5. Overview of the efficacy of using probiotics for neurosurgical and potential neurosurgical patientsSabina Fijan, Tomaž Šmigoc, 2024, pregledni znanstveni članek Opis: This review delves into the emerging field of the gut microbiota-brain axis, emphasizing its bidirectional communication and implications for neurological health, particularly in trauma and neurosurgery. While disruptions in this axis can lead to dysbiosis and hinder neurological recovery, recent studies have highlighted the therapeutic potential of interventions like probiotics in targeting this axis. This review aims to focus on the efficacy of probiotic supplementation to support the gut microbiota-brain axis in trauma, neurosurgery, or pain based on the current clinical trials to assess the complex interplays among probiotics, the gut microbiota, and the central nervous system (CNS). This comprehensive literature review identified 10 relevant publications on probiotic interventions for various neurosurgical conditions across multiple countries. These studies demonstrated diverse outcomes, with significant improvements observed in gastrointestinal mobility, inflammatory responses, and infection rates, particularly in post-traumatic brain injury and spinal surgery. Probiotics also showed promise in mitigating antibiotic-associated diarrhea and modulating inflammatory cytokines. Despite the promising findings, the complex interplays among probiotics, the gut microbiota, and the central nervous system (CNS) call for cautious interpretation. Conflicting outcomes emphasize the need for better-designed trials to understand strain-specific and disease-specific effects accurately. In conclusion, probiotics offer a promising adjuvant therapy for neurosurgical patients, traumatic brain injuries, and post-spinal surgery. However, further well-designed randomized controlled trials are essential to elucidate the intricate relationship between microbiome-modulating interventions and the CNS via the gut microbiota-brain axis.
Ključne besede: neurologic injury, neurosurgery, probiotics, synbiotics, microbiota, brain injury
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. A critical assessment of microbial-based antimicrobial sanitizing of inanimate surfaces in healthcare settingsSabina Fijan, Peter Kürti, Urška Rozman, Sonja Šostar-Turk, 2024, pregledni znanstveni članek Opis: The global rise in antimicrobial resistance (AMR) poses a significant public health threat, especially in healthcare settings, where controlling the spread of antimicrobial genes is crucial. While person-to-person transmission remains the primary route for healthcare-associated infections (HAIs), hospital surfaces serve as key reservoirs for antimicrobial-resistant microorganisms. Regular cleaning and disinfection of these surfaces are essential. Microbial-based products for sanitizing hospital surfaces have emerged as promising tools to combat HAIs and AMR. However, a review of 32 publications found inconsistencies and potential risks. A total of 15 publications included hospital-based trials, while the rest were either in vitro or in situ assays, reviews, book chapters, or commentaries. In most of the hospital-based studies, specific strains of applied microorganisms were not identified, and the term “probiotic” was inaccurately used. These products mainly featured spores from Bacillus and Priestia genera, which was mainly hypothesized to work through competitive exclusion. Most hospital-based studies have shown that the application of microbial-based products resulted in a significant reduction in pathogens on surfaces, thereby contributing to a decrease in the incidence of healthcare-associated infections (HAIs). Further research is however needed to understand the effectiveness, mechanisms of action, and safety of microbial-based sanitizing agents. Strain-level identification is crucial for safety assessments, yet many reviewed products lacked this information. Consequently, there is a need for rigorous safety evaluations within existing regulatory frameworks to ensure the efficacy and safety of microbial-based cleaning products in healthcare settings.
Ključne besede: microbial cleaning, hygiene, Bacillus, spores, beneficial microbes, genus Priestia
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Povezava na datoteko |
7. Primerjava in analiza seznanjenosti laične in strokovne javnosti s probiotikiDomen Lorenčič, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Kljub številnim koristnim učinkom probiotikov je poznavanje probiotikov in njihova uporabnost še vedno šibka med laično in strokovno populacijo. Njihova uporaba se v svetu povečuje, zato je pomembno, da so zdravstveni delavci seznanjeni o uporabi in učinkih probiotikov, saj bodo le na ta način laični javnosti lahko podali koristne informacije. Namen našega zaključnega dela je bilo predstaviti probiotike in seznanjenost s probiotiki med laično in strokovno javnostjo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo pregled literature na našo raziskovalno temo. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah SAGE Journals, ScienceDirect in Wiley Online Library ter Google Učenjak. Identificirane raziskave smo predstavili v evalvacijski tabeli. Raziskave smo razvrstili po hierarhiji dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 20 raziskav s skupnim vzorcem 13.071 (n = 7551 laične javnosti; n = 5520 strokovne javnosti). Ugotovili smo, da je znanje o probiotikih med laično javnostjo v povprečju slaba. Večino informacij pridobijo od bližjih prijateljev (5/20; 25 %) ali socialnih omrežij (7/20; 35 %).
Razprava in zaključek: Pomembno je, da imajo zdravstveni delavci znanje o probiotikih, katero lahko nato prenašajo na laično javnost. Znanje o znanstvenih dokazanih koristi probiotikov pa je še vedno slaba, še posebej pri medicinskih sestrah. To bi lahko izboljšali z izvajanjem ciljev učnih programov in dodatnimi izobraževanji na vseh nivojih zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: znanje, prehranski dodatek, pacienti, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 19.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 44
Celotno besedilo (900,83 KB) |
8. Učinki probiotikov pri bolečinah v križuNika Želimorski, 2024, diplomsko delo Opis: Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki imajo pozitiven vpliv na zdravje gostitelja, kadar jih vnesemo v zadostni količini. Njihova uporaba prispeva k izboljšanju zdravja ljudi, vključno z vzdrževanjem imunskega sistema. Probiotični izdelki so priljubljena oblika namensko uporabljenih živil, ki koristijo zdravju. Temeljijo na mikroorganizmih, ki se pogosto naravno pojavljajo v črevesni mikrobioti ljudi in vzpostavljajo simbiotski odnos s svojim gostiteljem. Kljub številnim pozitivnim učinkom probiotikov na zdravje naš pregled literature ne prinaša pomembnega vpliva probiotikov na zmanjšanje bolečin v križu, kar kaže na potrebo po nadaljnjih raziskavah, ki bodo razjasnile vlogo specifičnih probiotičnih sevov, doziranja, trajanja terapije in drugih dejavnikov pri lajšanju bolečin v križu.
Ključne besede: probiotiki, bolečine v križu, preprečevanje bolečin, pacienti.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 83
Celotno besedilo (802,94 KB) |
9. Probiotics for the prevention of acute respiratory-tract infections in older people : systematic reviewMaja Strauss, Dušanka Mičetić-Turk, Maja Šikić Pogačar, Sabina Fijan, 2021, pregledni znanstveni članek Opis: The aim of this systematic review was to present the indirect influence of probiotics on the incidence and duration of acute upper respiratory-tract infections in older people, by regulating the immune system. Eight randomized, placebo-controlled clinical trials met the inclusion criteria, considering the threshold of older people being 60 years and over. Single strain probiotics were used in all studies, including three probiotic strains used in fermented foods: Lactobacillus delbrueckii subsp. bulgaricus OLL1073R-1, Lacticaseibacillus paracasei subsp. paracasei CNCM I-1518 and Lacticaseibacillus paracasei Shirota, and three probiotic strains used as food supplements: Loigolactobacillus coryniformis K8 CECT5711, Bacillus subtilis CU1 and Lacticaseibacillus rhamnosus GG. Current evidence showed that certain probiotic strains were better than a placebo in lowering the incidence or number of older people experiencing acute upper respiratory tract infections; however, not all probiotic strains were efficient, and not all studies reported statistically significant outcomes. More high quality large-scale properly controlled clinical studies focusing on older people are warranted.
Ključne besede: probiotics, fermented foods, upper respiratory tract infections, older people
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (460,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Poznavanje in uporaba fermentiranih živil v prehrani predšolskih otrokErika Kolednik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Fermentacija je že tisočletja ključen proces za podaljšanje roka uporabe in
izboljšanje prehranskih lastnosti živil. Predstavlja anaeroben proces, ki prinaša
biokemijske spremembe, kot so tvorba mlečne kisline, alkohola in vitaminov, ter zaradi
nastalih bioaktivnih snovi pozitivno vpliva na zdravje ljudi.
Metode: Študija analizira poznavanje in uporabo fermentiranih živil med starši
predšolskih otrok. Raziskava je temeljila na zbiranju podatkov s poudarkom na
vprašanjih o ozaveščenosti o fermentiranih živilih ter njeni vključitvi v prehrano otrok.
Rezultati: Večina anketirancev je potrdila vključevanje fermentiranih živil v prehrano
otrok, čeprav ne tako pogosto, kot je bilo pričakovano. Ključen rezultat je bil
pomanjkanje informacij o fermentiranih živilih s strani zdravstvenih delavcev
(informacije o fermentiranih živilih je od zdravstvenih delavcev prejelo le 10 %
anketirancev).
Razprava in zaključek: Nadaljnji koraki bi lahko vključevali izobraževalne kampanje za
starše o koristih fermentiranih živil za zdravje otrok, s poudarkom na vlogi zdravstvenih
delavcev pri informiranju staršev. Prav tako bi bilo smiselno nadaljevati s študijami
drugih dejavnikov, ki vplivajo na uporabo fermentiranih živil med starši predšolskih otrok
ter razvijati smernice za spodbujanje zdrave prehrane v tej populaciji.
Ključne besede: fermentirana živila, predšolski otroci, prehrana
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 79; Prenosov: 62
Celotno besedilo (3,36 MB) |
