Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Iskalni niz:	išči po
	išči po
	išči po
	išči po
Vrsta gradiva:	* po starem in bolonjskem študiju
Jezik:
Išči po:
Opcije:	Prikaži samo zadetke s celotnim besedilom
	Ponastavi

1 - 2 / 2

Vpliv informacijskega sistema za večprojektno vodenje na razporejanje kadrovskih virov
Sašo Nunar, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se je nanašala na problem razporejanja virov v večprojektnem okolju s poudarkom na človeških virih, pri čemer se organizacije srečujejo predvsem z omejitvami njihovih izkušenj, kompetenc in razpoložljivosti. Problem se je nanašal na programsko rešitev 4PM in sicer, ali lahko z uvedbo celovite programske rešitve 4PM učinkoviteje razporejamo kadre v večprojektnem okolju. Problem je aktualen predvsem zato, ker morajo managerji v današnjem času sprejemati hitre odločitve, imeti jasno zastavljene in določene cilje, prav tako pa morajo učinkovito razporejati vire. Stanje lahko v nasprotnem primeru postane neobvladljivo, nakar prihaja do zamud na projektih, stroškov, izgub, odhoda kadrov, slabe volje itd., zato je pomembno, da se kadre učinkovito in pravilno razporeja. Problem smo reševali na podlagi študije primera, saj smo lahko dostopali do konkretnega podjetja in s tem tudi do konkretnih problemov in izzivov, s katerimi se podjetje sooča pri načrtovanju zasedenosti kadrov v večprojektnem okolju. Razvili smo protokol, s katerim smo opredelili metode zbiranja podatkov kot je intervju ter metode analiziranja podatkov kot je analiza intervjuja. Pri opredeljevanju problema smo si pomagali s teoretičnimi osnovami, ki smo jih pridobili na podlagi ustrezne literature in s pridobljenimi podatki iz podjetja. Po opravljenem intervjuju in analizi informacij smo ugotovili, da se je stanje v podjetju glede razporejanja in upravljanja človeških virov po uvedbi programske rešitve 4PM izboljšalo, saj 4PM nudi veliko različnih funkcionalnosti, s katerimi podjetje lahko lažje in učinkoviteje upravlja s človeškimi viri, poleg tega pa jim 4PM nudi odličen pregled nad projekti in njihovimi nalogami ter oddelanimi urami posameznih zaposlenih na projektu. Na koncu oziroma v zaključku smo podali tudi nekatere smernice za naprej, s katerimi bi lahko izboljšali nekatere funkcionalnosti 4PM, ki jih trenutno ni, in na podlagi katerih bi bilo upravljanje s človeškimi viri lažje in učinkovitejše.
Ključne besede: projekt, projektna pisarna, večprojektno okolje, upravljanje s človeškimi viri, programska rešitev 4PM
Objavljeno v DKUM: 15.01.2020; Ogledov: 1084; Prenosov: 106
Celotno besedilo (778,55 KB)

Zdravstveni absentizem v proizvodnem podjetju
Sašo Nunar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na začetku teoretičnega dela diplomske naloge smo opisali zdravje v organizaciji, ki je pomembno za nadaljnje razumevanje teme, ki smo jo obravnavali. Predstavili smo dejavnike, ki vplivajo na pojav bolniškega staleža, otežene vplive v delovnem okolju ter prikazali nekatere primere dobrih praks slovenskih podjetij, ki so z različnimi ukrepi uspešno zmanjšali zdravstveni absentizem. Prav tako smo opisali promocijo zdravja na delovnem mestu, absentizem in formule za njegovo izračunavanje, posledice ter stroške absentizma. Na koncu teoretičnega dela smo bolj podrobno predstavili zdravstveni absentizem in naredili primerjavo podatkov o zdravstvenem absentizmu v Sloveniji z drugimi evropskimi državami. V empiričnem delu smo se posvetili analizi in interpretaciji podatkov, ki smo jih pridobili iz proizvodnega podjetja, na katerega se diplomsko delo tudi nanaša. Skušali smo prikazati, katere vrste absentizma je bilo v podjetju največ ter kakšna je bila stopnja absentizma od maja 2015 do maja 2016. Prav tako nas je zanimalo, v katerem proizvodnem obratu v podjetju je bilo največ absentizma in zakaj ter katere vrste absentizma so v posameznih obratih dominirale. Ugotovili smo, da je bilo v ostalih službah, ki sicer niso del proizvodnje, temveč predstavljajo režijo, največ primerov bolniške odsotnosti, takoj zatem pa glede na primere sledi proizvodni obrat D. Rezultati so se med seboj nekoliko razlikovali, saj smo podatke o primerih bolniške odsotnosti analizirali za celotno leto 2015 in tekoče leto 2016, o stopnji absentizma pa smo upoštevali podatke, ki so nam bili na voljo, in sicer od maja 2015 do maja 2016. Najbolj pogost vzrok za odsotnost z dela je bila v vseh obratih kot tudi v ostalih službah (režija), boleznina. Na koncu oziroma v zaključku smo podali predloge ukrepov, s katerimi bi podjetje zdravstveni absentizem lahko zmanjšalo in ga obvladovalo.
Ključne besede: zdravstveni absentizem, delovni pogoji, proizvodno podjetje, zdravje, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1873; Prenosov: 441
Celotno besedilo (2,91 MB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.

Na vrh