| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Magnetno segrevanje magnetnih nanokompozitov za pripravo večelementnih katalizatorjev : magistrsko delo
Amadej Murovec, 2022, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti vpliv pogojev magnetnega segrevanja na nastanek večelementnih katalizatorjev, preučiti katalizatorje z uporabo presevne elektronske mikroskopije in drugih relevantnih metod ter testirati aktivnost katalizatorjev v tehnološko relevantnih reakcijah. S hidrotermalno sintezo Fe2+ in Fe3+ sem pripravil suspenzijo magnetnih nanodelcev, katerih površina je bila v nadaljevanju funkcionalizirana z adsorpcijo citronske kisline v namen povečanja stabilnosti suspenzije. Z gravimetrično analizo je bila ocenjena dobra stabilnost suspenzije in določen delež na magnetnih nanodelcih adsorbirane citronske kisline – 3 %. Ogljikova podlaga je bila pripravljena s hidrotermalno karbonizacijo raztopine glukoze v prisotnosti suspenzije magnetnih nanodelcev. Pripravljena ogljikova podlaga je bila žgana in mleta v namen povečanja primernosti za uporabo v katalitske namene, z meritvijo magnetnih lastnosti pa je bilo določeno feromagnetno obnašanje in primernost za segrevanje v zunanjem izmeničnem magnetnem polju na račun histereznih izgub. Na pripravljeno ogljikovo podlago so bili z različnimi sinteznimi tehnikami (precipitacija, impregnacija, solvotermalna sinteza in koprecipitacija) nanešeni katalitsko aktivni nanodelci rutenija in zlitinski nanodelci rutenij niklja. Nanešeni nanodelci so bili aktivirani z različnimi načini redukcije. S TEM analizo je bilo ugotovljeno, da so najmanjši in najbolj homogeno distribuirani rutenijevi delci pridobljeni s precipitacijo, največji in pogosto aglomerirani pa so zlitinski nanodelci, pridobljeni s koprecipitacijo. Aktivnost katalizatorjev je bila testirana v tehnološko pomembni reakciji hidrodeoksigenacije 5-hidroksimetilfurfurala, kjer je bilo ugotovljeno, da so najaktivnejši katalizatorji pridobljeni s precipitacijo, najmanj pa tisti, pridobljeni s koprecipitacijo.
Ključne besede: rutenijevi katalizatorji, rutenij nikljevi katalizatorji, magnetno segrevanje, sinteza katalizatorjev, 5-hidroksimetilfurfural, reakcijska kinetika
Objavljeno v DKUM: 31.01.2022; Ogledov: 224; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (7,22 MB)

2.
Razvoj katalizatorjev za magnetno segrevano oksidacijo propena v propilen oksid z molekularnim kisikom : magistrsko delo
Katja Svetek, 2021, magistrsko delo

Opis: Propilen oksid je komercialna kemikalija z velikim industrijskim pomenom. Metode za pridobivanje propilen oksida imajo dve glavni pomanjkljivosti – onesnaževanje okolja in visoke stroške proizvodnje. Začeli so razvijati nove metode, med drugim tehnologije pridobivanja propilen oksida z neposredno epoksidacijo ob prisotnosti molekularnega O2 kot oksidanta, s poudarkom na novih katalitskih sistemih. Težava ostaja pri kontroli nad selektivnostjo, saj je zaradi sorazmerno visoke temperature reakcijske mešanice težko preprečiti popolno oksidacijo propilena. Z uporabo magnetnih nanodelcev, bi lahko bistveno izboljšali selektivnost reakcije, saj se magnetni nanodelci zelo hitro segrejejo v izmeničnem magnetnem polju. Pri takšnih katalizatorjih se segreva zgolj katalizator, torej zgolj področje kjer se bo zgodila kemijska reakcija, reakcijska mešanica pa ostaja na sorazmerno nizki temperaturi. V magistrskem delu smo sintetizirali katalizatorje na osnovi Cu/CuO specij nanešenih na magnetne nanokompozite. Magnetni nanokompoziti so sestavljeni iz magnetnih nanodelcev železovega oksida porazdeljenega po oksidni matrici. Oksidne matrice iz Al2O3, TiO2 in ZrO2 smo pripravili s hidrolizo prekurzorjev (prekurzorji: aluminijev nitrid, raztopina titanilovega sulfata v žveplovi (VI) kislini in raztopina cirkonovega acetata) v koloidni suspenziji nanodelcev magnetnega železovega oksida. Magnetni nanokompozit, katerega matrica je Al2O3, smo kalcinirali pri 500 °C 1 uro. Magnetna nanokompozita, kjer je matrica TiO2 in ZrO2 pa smo kalcinirali pri 350 °C 3 ure. Nato smo Cu/CuO specije nanesli na površino nanokompozitov s hidrolizo raztopine Cu2+ in kalcinirali pri temperaturi 350 °C 3 ure. Nazadnje smo nanokompozite modificirali s kalijem in ponovno kalcinirali pri temperaturi 350 °C 3 ure. Nanokompozite smo okarakterizirali z uporabo presevne elektronske mikroskopije (TEM), merjenjem magnetnih lastnosti, določevanjem specifične površine, rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), rentgensko fluorescenčno spektrometrijo (XRF), temperaturno programirane desorpcije s CO2 (TPD-CO2), pulzne oksidacije z N2O in opravili teste katalitske aktivnosti za kontinuirno oksidacijo propilena z molekularnim O2 v plinski fazi in magnetnim segrevanjem katalizatorja. Z uporabo metod smo ugotovili, da vsi katalizatorji vsebujejo magnetni železov oksid, izkazujejo sorazmerno visoko specifično površino (do 217,9 m2/g), razen katalizator kjer je matrica ZrO2 (19,6–25,8 m2/g). Kljub primerljivi nasičeni magnetizaciji in relativno homogeni porazdelitvi magnetnih nanodelcev znotraj matrice so pri enakih amplitudah magnetnega polja katalizatorji dosegli različne stacionarne temperature v toku reakcijske mešanice 18 ml/min. Vse dosežene temperature so bile nižje od 260 °C. Zaradi sorazmerno nizke dosežene temperature je bila stopnja konverzije propilena manjša od 1 %, željenega produkta propilen oksida pa nismo zaznali. Na podlagi izvedenih testov sklepamo, da je potrebno dodatno delo na tematiki (povečanje količine katalizatorja v nasutju za dosego višje temperature, povečati delež Cu/CuO, povečati delež promotorja, itd.), da bi lahko zanesljivo ovrgli ali potrdili hipotezo o izboljšanju selektivnosti zaradi specifičnega gretja katalizatorja.
Ključne besede: magnetni nanodelci, magnetno segrevanje, selektivna oksidacija, propilen oksid
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 240; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

3.
Analiza površinske kislosti in hidroksilacije magnetno izločitvenega bemita in γ-alumine s FTIR spektroskopijo : magistrsko delo
Larisa Suhodolčan, 2021, magistrsko delo

Opis: V naši raziskovalni nalogi smo analizirali infrardeče spektre adsorbiranega piridina na kisle površine v območju 1700 in 1400 cm-1. Spekter koordinacijsko vezanega piridina je drugačen, kot je spekter piridinijevega iona, kar nam omogoča razlikovanje kislih mest na površini. Z opazovanjem temperaturne obstojnosti vrhov in njihovih premikov smo na grobo ocenili moč kislih mest. Primerjali smo različne vzorce: bohemit z nanodelci magnetnega železovega oksida, alumina z nanodelci magnetnega železovega oksida, pripravljena v cevni peči in hranjena na zraku, alumina z nanodelci železovega oksida, pripravljena in-situ v peči IR spektrometra in komercialnega alumina. Pri vseh materialih so bila dokazana Lewisova kisla mesta in odsotnost Brønstedovih kislih mest. Ugotovljeno je bilo, da nasičene površine z vlago in dodatek nanodelcev železovega oksida nimajo znatnega vpliva na jakost Lewisowih kislih mest.
Ključne besede: površinska kislost, hidroksilacija, bohemit, γ-alumine
Objavljeno v DKUM: 05.11.2021; Ogledov: 231; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (4,77 MB)

4.
Pridobivanje nanodelcev Mg1+xFe2-2xTixO4 s termičnim razkrojem : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Nika Petelinšek, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se posvetili sintezi nanodelcev Mg1+xFe2-2xTixO4 z metodo termičnega razkroja prekurzorskih molekul. Omenjeni nanodelci so primerni za uporabo v temperaturno samoregulativni magnetni hipertermiji in s to metodo še niso bili sintetizirani. S spreminjanjem sestave magnezijevega ferita z vgrajenim titanom lahko vplivamo na njegovo Curiejevo temperaturo. Sinteza s termičnim razkrojem ima pred ostalimi uveljavljenimi metodami pridobivanja nanodelcev to prednost, da omogoča kontrolirano sintezo ustrezno majhnih monodisperznih delcev. Cilj tega dela je bil sintetizirati in okarakterizirati nanodelce Mg1+xFe2-2xTixO4, kjer je x = 0,37, saj so nanodelci s to sestavo v prejšnjih študijah izkazovali ustrezne magnetne lastnosti za uporabo v hipertermiji. Pri sintezi z metodo termičnega razkroja smo uporabili kovinske acetilacetonate kot prekurzorje. Sinteze smo izvajali pri temperaturah 280 °C in 320 °C. Presevna elektronska mikroskopija z elementno analizo je pokazala, da smo pridobili nanodelce magnezijevega ferita, majhne velikosti (8-13) nm in z ozko porazdelitvijo. Vendar pa v materialu ni bilo vgrajenega titana. Na podlagi termične analize prekurzorjev smo ugotovili, da je titanov prekurzor pri pogojih sinteze termično stabilen in razpada pri znatno višji temperaturi kot magnezijev in železov prekurzor. Tako se titan pri uporabljenih pogojih sinteze ne more vgraditi v delce.
Ključne besede: nanodelci, magnetna hipertermija, magnezijev titanov ferit, Curiejeva temperatura, termični razkroj
Objavljeno v DKUM: 20.07.2020; Ogledov: 530; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

5.
Spremljanje reoloških lastnosti anorganskih prahov : magistrsko delo
Marko Šket, 2020, magistrsko delo

Opis: Naš namen je določiti reološke lastnosti različno obdelanih pigmentnih vzorcev titanovega dioksida. Ker težimo k čim boljši optimizaciji predelovalnega procesa so nam ti podatki v pomoč pri napovedovanju predelovalnih lastnosti pigmenta. Z delom želimo pridobiti boljše poznavanje vpliva površinske obdelave pigmetnega TiO2 med njegovo predelavo na reološke lastnosti, kar bo podjetju Cinkarna Celje omogočalo izboljšanje predelovalnega procesa. V začetni fazi naloge smo določili reološke lastnosti različnih reprezentativnih tipov pigmentnega titanovega dioksida. Upoštevajoč dobljene podatke začetnih meritev smo izbrali tri teste in delovne pogoje za nadaljnje delo. Izbrali smo test stabilnosti s spreminjanjem pretoka, test stisljivosti in test posedanja s stresanjem. Omenjene teste smo izvedli za vse reprezentativne kot tudi za vse konkurenčne tipe pigmentnega titanovega dioksida. Potek dela smo nadzorovali s kontrolnimi postopki. Več reoloških lastnosti kot smo določili za posamezni pigmentni vzorec titanovega dioksida, lažje je bilo razumevanje njegovega obnašanja v industrijskem procesu in lažje smo napovedali njegove predelovalne lastnosti. Ugotovili smo, da lahko ob natančnem poznavanju reoloških lastnosti napovemo obnašanje preučevanih vzorcev v predelavi. Vendar bi bilo za natančno poznavanje reoloških lastnosti posameznih pigmentov potrebno izvesti več kot tri teste ter tudi mnogo več ponovitev, kot smo jih izvedli v okviru te naloge.
Ključne besede: pigment, prah, reološke lastnosti, titanov dioksid
Objavljeno v DKUM: 04.03.2020; Ogledov: 1226; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

6.
7.
Sinteza magnetno-izločljivih katalizatorjev na osnovi Ru na ogljiku
Urška Bukovšek, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo predstavlja sintezo magnetno-izločljivih katalizatorjev na osnovi rutenija na ogljikovem nosilcu. Namen magistrskega dela je bil sintetizirati učinkovit katalizator, ki je primerljiv s komercialnim, njegova bistvena prednost pa je ta, da je magneten in ga je možno enostavno separirati z uporabo gradienta zunanjega magnetnega polja. Tekom dela smo sistematično preučevali vpliv postopka priprave na lastnosti Ru/C katalizatorjev. Ogljikove nosilce smo pripravili s hidrotermalno karbonizacijo glukoze v prisotnosti sintetiziranih magnetnih nanodelcev. Delce smo nato žgali v cevni peči, v inertni argonovi atmosferi in jim z mletjem povečali specifično površino. Nadalje smo na njihovo površino sintetizirali Ru nanodelce z redukcijo Ru(acac)3. Izbrane sintetizirane katalizatorje smo testirali za reakcijo hidrogeniranja in deoksigenacije evgenola. Ugotovili smo, da imajo delci, prekriti z ogljikom, žgani pri 750 °C bistveno manj strukturnih defektov grafita, kot pri temperaturi 500 °C, katalizator pa je bolj primerljiv s komercialnim. Nadalje smo ugotovili, da z daljšim časom sinteze v avtoklavu, Ru nanodelci rastejo na površini C nosilca. Prav tako je na površini C nosilca prišlo do nastanka Ru skupkov. Najbolj presenetljiva ugotovitev pa je bila ta, da ima dodatek PVP zelo velik vpliv na celotno sintezo Ru/C katalizatorjev ter na njihovo učinkovitost. PVP je onemogočal vezavo večjih koncentracij Ru(acac)3 na površino C nosilca, brez njegove prisotnosti pa smo lahko koncentracijo Ru(acac)3 kar 5x povečali. Zmanjšal je tudi končno učinkovitost katalizatorjev, Ru nanodelci pa so na površini C nosilca po katalizah močno zrasli. Katalizatorji brez PVP so bili zelo učinkoviti. Najbolj učinkovit je bil katalizator z delci, žganimi pri 500 °C. Bil je tudi bolj učinkovit od katalizatorja z delci, žganimi pri 750 °C ter od komercialnega.
Ključne besede: magnetno-izločljivi katalizatorji, Ru katalizatorji, C nosilec, hidrogeniranje, deoksigenacija
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 861; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (4,45 MB)

8.
Preučevanje koloidnih lastnosti magnetnih nanodelcev prevlečenih s polipeptidom
Saša Rešeta, 2017, magistrsko delo

Opis: Stabilne suspenzije magnetnih nanodelcev prevlečenih z bioaktivnimi molekulami predstavljajo velik potencial v terapevtskih aplikacijah. Goli magnetni nanodelci v vodnih suspenzijah imajo težnjo po aglomeraciji, z adsorpcijo aminokislin nanje pa lahko vplivamo na njihov površinski naboj in tako pripravimo stabilne suspenzije. V magistrskem delu smo želeli pripraviti stabilne suspenzije magnetnih nanodelcev maghemita prevlečenih s polipeptidom na enostaven in cenovno ugoden način, primeren za masovno industrijsko proizvodnjo. Preučevali smo tudi obstojnost peptidne prevleke v biološko pomembnem mediju, fosfatnem pufru, ki ima veliko afiniteto do površine nanodelca. Magnetne nanodelce smo sintetizirali s soobarjanjem Fe2+/Fe3+ ionov iz vodne raztopine. Na tako pripravljene nanodelce smo adsorbirali aminokislini lizin in asparaginsko kislino v različnih razmerjih. Za zamreženje adsorbiranih aminokislin smo uporabili zamreževalni reagent 1-etil-3-(-3-dimetilaminopropil) karbodiimid hidroklorid (EDC), ki je znan po nizki toksičnosti in sposobnosti modifikacije stranskih skupin proteinov. Z adsorpcijo aminokislin na površino magnetnih nanodelcev in naknadnim dodatkom zamreževalnega reagenta nismo uspeli pripraviti koloidno stabilnih suspenzij. S FT-IR meritvami smo potrdili nastanek peptida na površini magnetnih nanodelcev. Na podlagi HPLC meritev aminokislin v supernatantih suspenzij nanodelcev sklepamo, da se na nanodelce v prisotnosti EDC adsorbira precejšen del aminokislin, pri čemer se asparaginska kislina adsorbira v večji meri kot lizin. Meritve zeta potenciala so pokazale obstojnost peptidne prevleke na nanodelcih v prisotnosti fosfatnega pufra s koncentracijo, ki se uporablja v bioloških aplikacijah.
Ključne besede: magnetni nanodelci, maghemit, asparaginska kislina, lizin, EDC, PBS
Objavljeno v DKUM: 22.11.2017; Ogledov: 945; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (2,75 MB)

9.
The magnetic and colloidal properties of $CoFe_2O_4$ nanoparticles synthesized by co-precipitation
Sašo Gyergyek, Mihael Drofenik, Darko Makovec, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Magnetic $CoFe_2O_4$ nanoparticles were synthesized by co-precipitation at 80 °C. This co-precipitation was achieved by the rapid addition of a strong base to an aqueous solution of cations. The investigation of the samples that were quenched at different times after the addition of the base, using transmission electron microscopy (TEM) coupled with energy-dispersive X-ray spectroscopy (EDXS) and X-ray powder diffractometry, revealed the formation of a Co-deficient amorphous phase and $Co(OH)_2$, which rapidly reacted to form small $CoFe_2O_4$ nanoparticles. The nanoparticles grew with the time of aging at elevated temperature. The colloidal suspensions of the nanoparticles were prepared in both an aqueous medium and in a non-polar organic medium, with the adsorption of citric acid and ricinoleic acid on the nanoparticles, respectively. The measurements of the room-temperature magnetization revealed the ferrimagnetic state of the $CoFe_2O_4$ nanoparticles, while their suspensions displayed superparamagnetic behaviour.
Ključne besede: cobalt ferrite, nanoparticles, co-precipitation, colloidal suspensions, magnetic properties
Objavljeno v DKUM: 30.08.2017; Ogledov: 2114; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (279,23 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Priprava Co-feritnih nanodelcev z ozko porazdelitvijo velikosti z metodo termičnega razpada oleatov
Sašo Gyergyek, Darko Makovec, Mihael Drofenik, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku opisujemo sintezo nanodelcev kobaltovega ferita z ozko porazdelitvijo velikosti z metodo termičnega razpada organskega kompleksa. Sinteza nanodelcev je potekala v dveh stopnjah. V prvi smo sintetizirali železov in kobaltov oleat z reakcijo kobaltovega (II) in železovega (III) klorida z natrijevim oleatom v mešanici topil. V drugi stopnji smo raztopino oleatov, ki smo ji dodali različne količine oleinske kisline, segreli do vrelišča topila (heksadeken 282 °C ali oktadeken 316 °C). Na povišani temperaturi oleati razpadejo in tvorijo oksidne nanodelce. Na nanodelce je vezan monomolekulski sloj oleinske kisline, ki omogoča dispergiranje nanodelcev v nepolarnih topilih. Povprečna velikost nanodelcev kobaltovega ferita je odvisna od temperature, časa siteze in količine dodane oleinske kisline. Sintetizirani nanodelci v območju velikosti med 9 nm in 20 nm izkazujejo ferimagnetno vedenje ter magnetne lastnosti, ki se spreminjajo s povprečno velikostjo nanodelcev. Predpostavili smo mehanizem nastanka nanodelcev kobaltovega ferita, ki vključuje koalescenco manjših nanodelcev in njihovo rekristalizacijo.
Ključne besede: kobaltov ferit, nanodelci, magnetni nanodelci
Objavljeno v DKUM: 27.07.2017; Ogledov: 703; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (162,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici