1. Vzeti čustva v svoje roke: pomen interoceptivnega zavedanja in konceptualizacije čustev pri doživljanju in uravnavanju čustev : pomen interoceptivnega zavedanja in konceptualizacije čustev pri doživljanju in uravnavanju čustevAnja Rakovec, 2023, magistrsko delo Opis: Interoceptivno zavedanje (zavedanje občutkov iz notranjosti telesa) in konceptualizacija čustev (proces osmišljanja zaznanih občutkov) po teoriji konstruiranih čustev predstavljata ključna elementa konstrukcije in uravnavanja čustev. V skladu s to idejo smo v magistrskem delu preučevali odnos med interoceptivnim zavedanjem, dvema vidikoma konceptualizacije čustev (čustveno diferenciacijo in aleksitimijo) ter doživljanjem in regulacijo čustev. V intenzivni vzdolžni raziskavi smo z metodo vzorčenja izkušenj zbrali podatke 157 mladih odraslih, ki so sedem dni sedemkrat na dan izpolnjevali vprašalnike na temo lastnega čustvovanja in regulacije čustev. Odkrili smo negativno povezanost med interoceptivnim zavedanjem in aleksitimijo, medtem ko nobeden od obeh konstruktov ni bil povezan s čustveno diferenciacijo. Višje ravni interoceptivnega zavedanja in diferenciacije negativnih čustev so bile povezane z nižjimi stopnjami negativnega afekta in učinkovitejšo regulacijo čustev, aleksitimija pa z več težavami pri regulaciji čustev in manj uporabe t. i. prilagojenih čustvenoregulatornih strategij. Izkazalo se je tudi, da interoceptivno zavedanje in čustvena diferenciacija ne igrata pomembne vloge pri izbiri različnih strategij regulacije čustev, aleksitimija pa ne moderira učinkovitosti le-teh. Čeprav izsledki kažejo, da imajo tako interoceptivno zavedanje kot oba vidika konceptualizacije čustev pomen pri določenih vzorcih regulacije čustev, so ti odnosi kompleksni in ponekod kontradiktorni.
Ključne besede: interoceptivno zavedanje, aleksitimija, čustvena diferenciacija, čustvena regulacija, negativni afekt
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 52; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,27 MB) |
2. Za čustva si je treba čas vzet': dejavniki učinkovitosti socialnih in individualnih strategij regulacije čustev : dejavniki učinkovitosti socialnih in individualnih strategij regulacije čustevŽiva Kopavnik, 2023, magistrsko delo Opis: Strategije regulacije čustev v raziskavah pogosto proučujejo kot nekaj, kar poteka v izolaciji od drugih posameznikov. Pogosto pa se ravno za pomoč in razumevanje pri doživljanju in regulaciji čustev obrnemo k drugim. Namen pričujoče študije je bil proučiti strategije čustvene regulacije z metodo intenzivnega vzdolžnega načrta, v kateri je sodelovalo 157 mladih odraslih (M = 21,91, SD = 3,09). Ti so med sedemdnevnim zbiranjem podatkov šestkrat na dan izpolnjevali kratke vprašalnike preko aplikacije na mobilnem telefonu. Podatke smo analizirali s pomočjo večnivojskega modeliranja. Rezultati so pokazali, da intenziteta statistično značilno napoveduje vse strategije čustvene regulacije. Ugotovili smo tudi, da je uporaba strategije zatiranja izražanja čustev še posebej neučinkovita (tj. povezana z višjim negativnim in nižjim pozitivnim afektom) v primerih, ko posameznik doživlja visoko intenzivna čustva. Spoznali smo še, da ne moremo enoznačno trditi, katere strategije regulacije čustev so bolj učinkovite (individualne ali socialne). Ta učinkovitost je odvisna od tega, ali kot afektivno posledico upoštevamo pozitiven ali negativen afekt ter katero strategijo regulacije čustev proučujemo. Nazadnje pa smo ugotovili, da socialno kognitivno prevrednotenje in socialna distrakcija moderirata odnos med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Natančneje: socialno deljenje je negativno povezano z negativnim afektom samo v primeru nizkega socialnega prevrednotenja (odnos je mejno statistično značilen pri p = 0,05). Enako smer odnosa med socialnim deljenjem in negativnim afektom odnos lahko opazimo tudi pri nižje izraženi socialni distrakciji, ampak je ta statistično neznačilen.
Ključne besede: intenzivni vzdolžni raziskovalni načrt, večnivojsko modeliranje, intenziteta čustvenega doživljanja, socialno deljenje, negativni afekt, pozitivni afekt
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 154; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,10 MB) |
3. Odnos med kakovostjo in dolžino spanja ter učinkovitostjo regulacije čustev v vsakdanjem življenju : magistrsko deloAlenka Razboršek, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali obe smeri odnosa med kakovostjo in dolžino spanja ter pozitivnim in negativnim afektom. Poleg tega smo preučevali tudi napovedno vrednost kakovosti in dolžine spanja na uporabo posameznih strategij čustvene regulacije in na učinkovitost le-teh za regulacijo pozitivnega in negativnega afekta. V raziskavo je bilo vključenih 157 udeležencev, ki so med sedem-dnevnim sodelovanjem šestkrat dnevno odgovarjali na vprašanja, vezana na čustvena stanja in strategije, s katerimi regulirajo svoja čustva, ter enkrat dnevno na vprašanja, vezana na dolžino in kakovost spanja. S pomočjo večnivojskega modeliranja smo ugotovili, da tako kakovost kot dolžina spanja pozitivno napovedujeta pozitivni afekt prihodnji dan ter negativno negativni afekt prihodnji dan. Odnos med dolžino spanja in negativnim afektom se je izkazal za bolj kompleksen, saj po vključitvi strategij čustvene regulacije dolžina spanja negativnega afekta več ne napoveduje statistično značilno. Naše analize ne potrjujejo odnosa v smeri afekt – spanje, saj niti pozitivni niti negativni afekt ne napovedujeta kakovosti in dolžine spanja. Čeprav kakovost spanja ni napovednik uporabe posameznih strategij čustvene regulacije, igra pomembno vlogo pri učinkovitosti strategij zatiranja izražanja čustev in ruminacije. Osebe, ki poročajo o višji kakovosti spanja so namreč bolj učinkovite pri uporabi zatiranja izražanja čustev in ruminacije za pozitivni afekt in pri uporabi zatiranja izražanja čustev za negativni afekt, saj pri njih prihaja do manjšega upada pozitivnega oz. manjšega porasta negativnega afekta kot pri osebah, ki poročajo o nižji kakovosti spanja. Dolžina spanja pa se je izkazala za negativni napovednik uporabe sprejemanja in prevrednotenja tako pri pozitivnem kot tudi pri negativnem afektu. V pričujočem magistrskem delu ugotavljamo tudi, da učinkovitost strategij čustvene regulacije čez dan ne variira. V diskusiji rezultate obrazložimo, predstavimo pomanjkljivosti in prednosti raziskave ter podamo predloge za prihodnje raziskave.
Ključne besede: kakovost spanja, dolžina spanja, regulacija čustev, učinkovitost regulacije čustev
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 149; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,29 MB) |
4. Analyzing EEG signal with Machine Learning in PythonEvgenija Siljanovska, 2023, diplomsko delo Opis: This thesis presents a comprehensive analysis of EEG data using Python libraries, MNE and machine learning techniques. The thesis focuses on utilizing these tools to extract valuable insights from EEG recordings. Our dataset consists of EEG data in the BrainVision format, acquired during a psychology experiment. The analysis involves preprocessing, filtering, segmentation, and visualization of the EEG data. Additionally, machine learning algorithms are employed to classify and predict patterns within the EEG signals. The findings showcase the effectiveness of Python, MNE, and machine learning in EEG analysis.
Ključne besede: EEG data, MNE, Machine learning, Analyzing
Objavljeno v DKUM: 17.08.2023; Ogledov: 259; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,66 MB) |
5. Vloga empatije pri vplivu podpore romantičnega partnerja na bolečino : magistrsko deloEva Ivankov, 2022, magistrsko delo Opis: Raziskovalci na področju afektivne nevroznanosti se trenutno veliko posvečajo proučevanju pozitivnih učinkov socialne regulacije – psihološkega mehanizma, pri katerem posameznik v stresni situaciji doseže zmanjšanje nelagodja s pomočjo socialne podpore. Le-ta nam lahko predstavlja sredstvo za zmanjševanje intenzivnosti neprijetnih občutkov, kot so negativna čustva ali fizična bolečina. Prav tako novejše psihološke raziskave poudarjajo prispevek empatije k socialni regulaciji čustev ter bolečine. Namen tega magistrskega dela je bil ugotoviti, ali partnerjeva podpora vpliva na doživljanje bolečine pri partnerki in kakšno vlogo ima pri tem partnerjeva empatija. Na vzorcu 10 romantičnih parov, ki so sodelovali v eksperimentalni študiji, smo ugotovili, da se je neprijetnost bolečine udeleženk zmanjšala, ko je bil prisoten njihov romantični partner. Rezultati so pokazali še, da stopnja partnerjeve splošne empatije ne igra vloge pri učinku partnerjeve podpore na doživljanje bolečine pri partnerki, kot tudi ne igrata pomembne vloge pri tem afektivna in kognitivna empatija kot ločena konstrukta. Naše ugotovitve podpirajo idejo, da lahko socialna podpora s strani romantičnega partnerja deluje kot ekonomičen naravni analgetik. Vendar pa rezultati naše in ostalih aktualnih študij s tega področja kažejo, da so nekateri drugi dejavniki morda bolj ključnega pomena za učinkovito socialno regulacijo bolečine s strani romantičnega partnerja od empatije.
Ključne besede: empatija, socialna podpora, regulacija bolečine
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 477; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,12 MB) |
6. Čustva v vsakdanjem življenju: Vloga čustvene diferenciacije pri regulaciji čustev : vloga čustvene diferenciacije pri regulaciji čustevŠpela Peserl, 2022, magistrsko delo Opis: Čustvena diferenciacija je blagodejna in se povezuje s številnimi pozitivnimi izidi, saj velja za sposobnost, ki spodbuja psihološko in socialno blagostanje. Zmožnost diferenciranja med čustvi prav tako zagotavlja informacije, ki bi lahko vodile do bolj učinkovite regulacije čustev. Tako smo tudi v magistrski nalogi želeli preučiti, kako je čustvena diferenciacija povezana z izbiro strategij regulacije čustev in učinkovitostjo uporabe le-teh ter kakšno vlogo ima intenziteta čustev pri regulaciji čustev. Uporabili smo metodo vzorčenja izkušenj, s pomočjo katere so udeleženci o svojih čustvih poročali šestkrat na dan v obdobju sedmih dni. Na vzorcu 205 udeležencev, starih med 19 in 35 let, smo ugotovili, da obstaja statistično pomembna negativna povezanost diferenciacije negativnih čustev z vsemi strategijami regulacije čustev in da ima diferenciacija negativnih čustev statistično pomembno moderatorsko vlogo v odnosu med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Izkazalo se je tudi, da strategije zatiranje izražanja čustev, distrakcija in ruminacija mediirajo odnos med diferenciacijo negativnih čustev in negativnim afektom ter da ima intenziteta čustev statistično pomembno moderatorsko vlogo v odnosu med sprejemanjem in negativnim afektom ter v odnosu med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Kljub nekaterim kontradiktornim ugotovitvam v primerjavi s preteklimi raziskavami menimo, da je učinkovitost uporabljenih strategij vseeno odvisna od konteksta in da je čustvena diferenciacija pomembna za ugodno regulacijo čustev, nedvomno pa je potrebnih še več raziskav, da bi še bolj razumeli mehanizme, preko katerih čustvena diferenciacija izvaja svoje koristne učinke. Pri tem pa vseeno upamo, da bo pridobljeno znanje v naši raziskavi imelo pomembne praktične implikacije in da predstavlja vsaj majhen korak naprej k informiranju in izboljšanju
terapevtskega zdravljenja različnih afektivnih motenj.
Ključne besede: čustvena diferenciacija, regulacija čustev, regulatorna fleksibilnost, intenziteta čustev, metoda vzorčenja izkušenj
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 489; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,34 MB) |
7. Čustva v vsakdanjem življenju: vloga socialne opore in intenzitete čustvovanja pri uporabi in učinkovitosti socialne regulacije čustev : vloga socialne opore in intenzitete čustvovanja pri uporabi in učinkovitosti socialne regulacije čustevNikita Adamič, 2022, magistrsko delo Opis: Kljub vse večjemu zanimanju za področje afektivne znanosti s poudarkom na regulaciji čustev ugotavljamo, da primanjkuje raziskav, ki bi se ukvarjale s socialno regulacijo čustev, ki je glede na raziskave pomembno povezana z duševnim zdravjem in kvaliteto življenja. Iz tega razloga smo v magistrskem delu preučili uporabo in učinkovitost socialne regulacije čustev v vsakdanjem življenju v povezavi z dejavnikoma socialne opore in intenzitete čustvovanja. Izvedena je bila raziskava z intenzivnim raziskovalnim načrtom, ki je vključevala 205 mladih odraslih posameznikov, ti pa so v študiji sodelovali teden dni s pomočjo posebne aplikacije za mobilne telefone. Analize rezultatov so bile izvedene na podlagi povprečenja longitudinalno pridobljenih podatkov. Ključni izsledki, do katerih smo prišli tekom raziskovanja, so, da se zaznana socialna opora negativno povezuje z zatiranjem izražanja čustev in pozitivno povezuje s socialnim deljenjem. Zatiranje izražanja čustev je pozitivno povezano z negativnim afektom, socialno deljenje pa je pozitivno povezano s pozitivnim kot tudi z negativnim afektom. Socialna opora ter intenziteta čustvovanja predstavljata značilna moderatorja odnosa med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Socialno deljenje mediira odnos med socialno oporo in afektivnim stanjem. Raziskava, kot ena izmed prvih na tem področju, daje izhodišča za nadaljnje raziskovanje kontekstualnih dejavnikov socialne regulacije čustev, s čimer bi lahko prispevali k bolj izpopolnjenemu in celovitemu razumevanju fleksibilnosti le-te.
Ključne besede: socialna regulacija čustev, zatiranje izražanja čustev, socialno deljenje, socialna opora, intenziteta čustvovanja
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 399; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,31 MB) |
8. Interoceptivno zavedanje v vsakdanjem življenju: vloga interoceptivnega zavedanja pri regulaciji čustev in neprilagojenih vzorcih prehranjevanja : magistrsko deloJasna Verčko, 2022, magistrsko delo Opis: Interoceptivno zavedanje je zavestno zaznavanje telesnih signalov, ki dajejo informacije o fiziološkem stanju telesa. Povezuje se z različnimi izidi, med drugim z regulacijo čustev in neprilagojenimi vzorci prehranjevanja. Izvedena je bila raziskava z intenzivnim vzdolžnim načrtom, ki je trajala sedem dni. Vključeni so bili udeleženci s starostjo od 18 do 35 let, ki niso imeli diagnosticirane duševne motnje. Raziskava je potekala s pomočjo uporabe aplikacije na pametnih telefonih, kjer so udeleženci sedemkrat dnevno dobili krajši vprašalnik o trenutnem počutju, na začetku pa so izpolnili daljši uvodni vprašalnik. Ugotovili smo, da lahko zaradi zmerne pozitivne povezanosti interoceptivno zavedanje obravnavamo kot potezo in kot stanje, ter da skoraj ni sprememb slednjega tekom enega tedna. Oba vidika interoceptivnega zavedanja sta pozitivno povezana s povprečno uporabo strategij regulacije čustev, ponovna ocena, sprejemanje in socialno deljenje. Interoceptivno zavedanje je pozitivni napovednik občutenja pozitivnega afekta, ponovna ocena pa je mediator tega odnosa. Oba vidika interoceptivnega zavedanja sta negativna napovednika nenadzorovanega hranjenja, interoceptivno zavedanje kot poteza pa negativno napoveduje tudi neprilagojene vzorce prehranjevanja nasploh. Posamezne strategije regulacije čustev niso bile prepoznane kot mediatorji med interoceptivnim zavedanjem in nenadzorovanim hranjenjem. Podani so predlogi za prihodnje raziskovanje ter prednosti in omejitve pričujoče raziskave.
Ključne besede: interoceptivno zavedanje kot poteza, interoceptivno zavedanje kot stanje, regulacija čustev, neprilagojeni vzorci prehranjevanja
Objavljeno v DKUM: 05.10.2022; Ogledov: 493; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,07 MB) |
9. Povezanost zgodnjih regulacijskih težav s strukturnimi spremembami inzule in izogibajočimi osebnostnimi lastnostmi v odraslosti : magistrsko deloMatic Kadiš, 2022, magistrsko delo Opis: Zgodnje regulacijske težave (RT) (težave z jokom, spanjem in/ali hranjenjem) povečajo možnost za pojav čustvenih, vedenjskih in socialnih težav posameznika v odraslosti, posebej izogibajočih osebnostnih lastnosti in težav z vzpostavljanjem in ohranjanjem socialnih odnosov v odraslosti. Na to lahko vpliva občutljivost matere na otrokove potrebe kot zaščitni faktor pred morebitnimi težavami. Z vidika nevrobioloških temeljev, so RT povezane s spremembami v dveh možganskih omrežjih, ki skupaj tvorita alostatični interoceptivni sistem. Ključni del tega sistema je inzula, ki integrira aferentne informacije iz telesa in je s tem ključna za ohranjanje homeostaze in regulacijo energije v telesu. Cilj te naloge je bil preveriti, kako se zgodnje RT povezujejo s strukturnimi spremembami inzule in izogibajočimi osebnostnimi lastnostmi v odraslosti ter kako na ta odnos vpliva občutljivost matere na otrokove potrebe. Naš vzorec temelji na podatkovni bazi udeležencev Bavarske longitudinalne študije in vključuje posameznike, ki so kazali zgodnje RT (N = 47) ter kontrolno skupino brez RT (N = 121). Sodelovali so v magnetno-resonančnem slikanju možganov, izpolnili samoocenjevalni vprašalnik za oceno izogibajočih osebnostnih lastnosti ter bili pri 6 in 8 letih testirani za občutljivost matere na njihove potrebe. Pokazalo se je, (1) da RT povečajo girifikacijo inzule bilateralno in zmanjšajo kortikalno debelino leve inzule, (2) da je povezava najbolj izražena pri posameznikih z dlje trajajočimi RT ter, (3) da se spremembe girifikacije leve inzule statistično pomembno povezujejo z izogibajočimi osebnostnimi lastnostmi. Raziskava pomembno prispeva k razumevanju posledic RT na razvoj in delovanje posameznika v odraslosti ter prispeva k razvoju strategij za prevencijo teh težav.
Ključne besede: zgodnje regulacijske težave, inzula, strukturne spremembe, izogibajoče osebnostne lastnosti, občutljivost matere
Objavljeno v DKUM: 09.09.2022; Ogledov: 440; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,28 MB) |
10. Čustva in prehranjevanje: vloga regulacije čustev in interoceptivnega zavedanja pri neprilagojenih vzorcih hranjenjaVesna Ambrož, 2022, magistrsko delo Opis: Težave na področju hranjenja zajemajo cel spekter vedenj, doživljanj in kognicij, ki jih skupno imenujemo neprilagojeni vzorci hranjenja. Namen naše naloge je bil preučiti odnose med neprilagojenimi vzorci hranjenja, regulacijo čustev ter interoceptivnim zavedanjem. Dodatno smo preverili še vlogo spola ter indeksa telesne mase (ITM). Na 228-ih udeležencih smo ugotovili pozitivne povezave med zaskrbljenostjo s hranjenjem in telesom, čustvenim hranjenjem ter omejevanjem hranjenja. Čustvena disregulacija je bila pozitivni napovednik zaskrbljenosti s hranjenjem in telesom in čustvenega hranjenja, interoceptivno zavedanje pa je bilo negativni napovednik zaskrbljenosti s hranjenjem in telesom. Ugotovili smo tudi, da ženske poročajo o več neprilagojenih vzorcih hranjenja kot moški, isto velja tudi za posameznike z višjim ITM. Posamezniki z nižjim interoceptivnim zavedanjem poročajo o slabši regulaciji čustev kakor posamezniki z višjim. Ugotovili smo tudi, da čustvena disregulacija mediira odnos med interoceptivnim zavedanjem in neprilagojenimi vzorci hranjenja. Na podlagi izsledkov sklepamo, da osebe s slabšo čustveno regulacijo in zmanjšanim interoceptivnim zavedanjem svojo čustveno stisko regulirajo z manj konstruktivnimi strategijami, kot so neprilagojeni vzorci hranjenja. Slabše interoceptivno zavedanje morebiti doprinaša k težavam v konstrukciji in/ali prepoznavi čustev, kar nadalje otežuje regulacijo le-teh. V prihajajočih raziskavah bi bilo smiselno preučiti vzročno-posledične povezave med konstrukti na reprezentativnejšem vzorcu in vključiti še druge vidike interoceptivnega zavedanja.
Ključne besede: neprilagojeni vzorci hranjenja, čustvena regulacija, interoceptivno zavedanje
Objavljeno v DKUM: 02.03.2022; Ogledov: 952; Prenosov: 238
Celotno besedilo (1002,44 KB) |
