1. Nahranim svoja čustva: razumevanje odnosa med čustvi in prehranjevanjem skozi procese, ki se odvijajo med reaktivnostjo na prehranske dražljaje : magistrsko deloAna Kolar, 2025, magistrsko delo Opis: Čustva so tesno prepletena z našim vedenjem, kar se jasno odraža v prehranjevalnih navadah. Ljudje ne posegamo po hrani le takrat, ko smo fizično lačni, temveč tudi, ko smo čustveni. Prav takšno čustveno prehranjevanje pa se izkazuje za problematično, saj lahko vodi v čezmerno uživanje hrane in neugodne posledice za zdravje. Osrednji namen magistrskega dela je bil proučiti odnos med čustvi in prehranjevanjem, pri čemer smo se osredotočili na vprašanje, ali čustvena stanja predstavljajo pomemben napovednik v tem odnosu. Obenem nas je zanimalo, ali ta odnos spreminjata posameznikova izraženost poteze čustvenega prehranjevanja in težave s čustveno regulacijo. Naš raziskovalni pristop je temeljil na paradigmi reaktivnosti na prehranske dražljaje, ki smo jo skladno s konstrukti v interesu dopolnili še z vprašalniki emocionalnosti (PANAS), prehranjevalnega vedenja (DEBQ) in uravnavanja čustev (DERS-16). Udeleženci so prestali EEG-eksperiment, v katerem so ocenjevali hrepenenje po prikazanih vizualnih prehranskih dražljajih ob sočasnem merjenju možganske aktivnosti. Na vzorcu 58 mladih odraslih smo zaznali nekaj specifičnih učinkov pozitivnih čustvenih stanj, vendar v splošnem nismo potrdili glavnega napovednega učinka čustev na reaktivnost na prehranske dražljaje, prav tako pa tudi ne moderatorske vloge poteze čustvenega prehranjevanja in težav s čustveno regulacijo. Kljub odsotnosti pričakovanih učinkov pa raziskava prinaša dodano vrednost, saj smo ločeno obravnavali pozitivna in negativna čustvena stanja ter preučevali tako nevrofiziološke kot subjektivne vidike reaktivnosti na prehranske dražljaje ob upoštevanju njihove kalorične vrednosti. Tako razčlenjen pristop ponuja poglobljen vpogled v dinamiko odnosa med čustvi in prehranjevanjem, hkrati pa opaženi učinki pozitivnih čustvenih stanj nakazujejo, da je tem smiselno nameniti vidnejšo vlogo pri razumevanju čustvenega prehranjevanja.
Ključne besede: čustveno prehranjevanje, čustvena stanja, težave s čustveno regulacijo, EEG, reaktivnost na prehranske dražljaje
Objavljeno v DKUM: 15.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (2,53 MB) |
2. Vloga kognitivnih strategij pri uravnavanju hrepenenja po hrani : nevropsihološki korelati kognitivnega uravnavanja hrepenenja po hraniIvona Popović, 2025, magistrsko delo Opis: Osrednja tema pričujoče naloge je regulacija hrepenenja po hrani. V današnjem času, kjer se soočamo z epidemijo debelosti, je to ena izmed tem, ki lahko pomaga osvetliti ta problem. Eden izmed dejavnikov, ki še posebej prispeva k razvoju debelosti, je okolje, v katerem danes živimo, t. i. obesogeno okolje. V obesogenem okolju je prisotno obilje prehranskih dražljajev, zato je pomembno razumeti, kako se posamezniki nanje odzivajo. Eden izmed odzivov na prehranske dražljaje je hrepenenje po hrani, ki ga lahko posamezniki regulirajo. Kot učinkovita intervencija v dosedanji literaturi izstopajo kognitivne strategije regulacije, ki se lahko prilagodijo posamezniku in njegovem okolju. V magistrski nalogi smo želeli raziskati, na kakšen način se spreminja hrepenenje po hrani glede na uporabo različnih kognitivnih strategij. Dodatno smo preverili povezavo med hrepenenjem in z dogodkom povezanimi potenciali (ERP), ki smo jih pridobili s pomočjo EEG. Posebej smo se osredotočili na LPP, ki odraža motivacijsko pomembnost dražljaja, pojavi pa se 400 ms po njegovi predstavitvi. Kot en dejavnik, povezan s spremembami amplitud LPP, nas je zanimala tudi samoporočana vznemirjenost.
Udeleženci (N = 57) so se udeležili eksperimenta, med katerim so opazovali slike visokokalorične hrane med snemanjem signalov EEG. Prejeli so 4 navodila, ki hkrati predstavljajo 4 eksperimentalne pogoje. Dva sta brez kognitivne regulacije (ZDAJ in GLEJ), preostala dva pa sta pogoja kognitivne regulacije in vsebujeta razmišljanje o dolgoročnih negativnih posledicah uživanja visokokalorične hrane (KASNEJE NEGATIVNO) oz. dolgoročnih pozitivnih posledicah izogibanja visokokalorični hrani (KASNEJE POZITIVNO).
Analiza podatkov je pokazala, da je bilo samoporočano hrepenenje po hrani znatno nižje v pogojih, kjer je bila prisotna kognitivna regulacija v primerjavi s pogoji brez regulacije hrepenenja. Preverili smo še, ali se zgodnje amplitude LPP spreminjajo glede na uporabo kognitivnih strategij, vendar nismo zaznali sistematičnih sprememb. Dodatno smo preverili povezavo med zgodnjimi amplitudami LPP in samoporočano vznemirjenostjo, vendar ni bilo značilnih korelacij. Z moderacijsko analizo smo preverili, ali vznemirjenost moderira odnos med zgodnjimi amplitudami LPP in samoporočanim hrepenenjem. Ta povezava je bila statistično značilna samo v pogoju GLEJ, kjer smo ob višjem nivoju vznemirjenosti zasledili močnejšo povezavo med samoporočanim hrepenenjem in spremembami zgodnjih amplitud LPP. Naši rezultati podpirajo kognitivno regulacijo kot učinkovito strategijo za obvladovanje (samoporočanega) hrepenenja po visokokalorični hrani. Hkrati pa poudarjajo potrebo po nadaljnjih raziskavah, ki bi sistematično raziskale dinamiko med subjektivnimi doživljanji in nevrološkimi procesi, s čimer bi lahko razvili bolj natančne in ciljno usmerjene intervencije.
Ključne besede: reaktivnost na prehranske dražljaje, hrepenenje po hrani, kognitivna regulacija, ERP, LPP
Objavljeno v DKUM: 23.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (780,08 KB) |
3. Opisne značilnosti medvrstniškega nasilja in sorodnih konstruktov v različnih točkah merjenja : preliminarni rezultati raziskaveMarina Horvat, Saša Zorjan, 2025, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Medvrstniško nasilje in viktimizacija sta kompleksna pojava, povezana z različnimi dejavniki in pojavnimi oblikami. V pričujoči raziskavi smo proučevali nekatere izmed teh dejavnikov v vzdolžni raziskavi s tremi točkami merjenja v enem šolskem letu. Namen tega prispevka je na kratko orisati uporabljen raziskovalni načrt in predstaviti osnovne opisne značilnosti merjenih konstruktov, s poudarkom na različnih oblikah nasilja in viktimizacije. Preliminarni rezultati za vsako točko merjenja kažejo, da je lahko velik delež variabilnosti v pojavnosti samoporočanega nasilja in viktimizacije mogoče pripisati individualnim razlikam. Med posameznimi točkami merjenja (začetek in konec šolskega dela) je zaznati manjši porast samoporočanega nasilja in viktimizacije, vendar ta porast ni zelo izrazit. To lahko delno pojasnimo z velikostjo vzorca, kar pa ne izključuje razlik na ravni posameznikov ali razredov skozi čas.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, viktimizacija, večnivojsko modeliranje, vzdolžne študije, opisne statistike
Objavljeno v DKUM: 21.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (526,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. A randomized controlled trial to improve psychological detachment from work and well-being among employees : a study protocol comparing online CBT-based and mindfulness interventionsSara Tement, Saša Zorjan, Meta Lavrič, Vita Poštuvan, Nejc Plohl, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: Background: The changing landscape of the work environment, which often encompasses expectations of employees being continuously available, makes it difficult to disengage from work and recover. This can have a negative impact on employees’ well-being, resulting in burnout, depression and anxiety, among other difficulties. The current study will test the effectiveness of two different online interventions (i.e., cognitive behavioral therapy; CBT and mindfulness-based stress reduction; MBSR) on employees’ psychological detachment, burnout and other variables related to general (e.g., life satisfaction) and work-specific (e.g., work engagement) well-being.
Methods/design: The study is designed as a randomized control trial with two intervention groups (i.e., CBT, MBSR) and a waitlist control group. Participants will be full-time employees from a wide range of organizations from Slovenia, who report moderate difficulties with psychological detachment from work and burnout and are not receiving any other form of treatment. The online interventions will encompass 12 sessions over 6 weeks (2 sessions per week); each session will include 1) an active audio-guided session and 2) home assignments, accompanied by handouts and worksheets. The study outcomes (i.e., psychological detachment, burnout, general and work-specific well-being), potential mechanisms (i.e., work-related maladaptive thinking patterns, mindfulness) and moderators (e.g., supervisor support for recovery) will be assessed immediately before and after the interventions (pre and post measurement) and 3 months after intervention completion (follow-up). Additionally, participants will fill out questionnaires for the assessment of the central mechanisms and study outcomes each week.
Discussion: We expect that the CBT-based intervention will lead to greater improvements in psychological detachment from work and burnout compared to the MBSR and the waitlist control group. Additionally, we expect that the CBT-based intervention will also lead to greater enhancement of both general and work-related well-being.
Ključne besede: psychology, detachment from work, well-being, cognitive-behavioral intervention, mindfulness
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (651,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. A brief measure of disgust propensityAnne Schienle, Saša Zorjan, Albert Wabnegger, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: In the context of large-scale surveys, pre-screening or longitudinal studies, researchers may be faced with the choice of using a brief measure of disgust propensity (DP: the general tendency to respond with the emotion of disgust to any given situation) or using no measure at all. The goal of the present study was to develop and validate such a short scale based on the Questionnaire for the Assessment of Disgust Propensity (QADP); Schienle et al., 2002). The participants (n=1367; 80% female; mean age = 28 years) completed the QADP, and scales on disgust sensitivity and self-disgust. Brain structural data and disgust rating data were available for subsets of the total sample. Factor analysis revealed a five-factor structure of the QADP. A total of 10 items (two items for each factor) with the highest item-total correlations were selected. The resulting five-factor QADP (Cronbach's alpha =.76) covers a broad range of disgust domains. The short QADP is correlated with the original questionnaire (r=.90), disgust sensitivity, disgust ratings for gustatory, olfactory and visual disgust elicitors, and volume in the insular cortex (a brain region involved in disgust processing). For future investigations, the QADP_brief can be a useful tool for assessing DP with high time efficiency.
Ključne besede: disgust propensity, short questionnaires, time-efficient assesments
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (275,29 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Face the food : food plating with facial patterns influences appetite and event-related brain potentialsDaniela Schwab, Saša Zorjan, Anne Schienle, 2021, izvirni znanstveni članek Opis: The presentation of visual food cues (e. g., food plating) can afect our appetite and leads to characteristic changes of early as well as late positivity in the electroencephalogram. The present event-related potential (ERP) study attempted to change ERPs and afective ratings for food pictures by rearranging the components of a depicted meal (conventional presentation) as a smiley or frowny. The images were presented to 68 women (mean age=24 years), who rated the wanting and liking of the meals. Compared to conventional food plating, smiley and frowny meals elicited enhanced amplitudes of the P200, P300, and late positive potential (LPP) in a large occipito-parietal cluster. Frowny meals were rated as less appetizing than conventional food presentations. The mentioned ERP components are concomitants of face confguration processing (P200), automatic attention/novelty detection (P300), and voluntary attention/assignment of emotional meaning (LPP). Thus, the combination of two afective cues (food, face) in one stimulus changed the activation in motivational circuits of the brain. Also, serving a meal as a frowny could help to regulate appetite.
Ključne besede: psychology, food plating, ERPs, frowny, smiley, appetite
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (807,56 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. The association between early regulatory problems and adult peer relationship quality is mediated by the brain's allostatic-interoceptive systemSaša Zorjan, Dieter Wolke, Nicole Baumann, Christian Sorg, Satja Mulej Bratec, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Background: Early regulatory problems (RPs), i. e., problems with crying, sleeping, and/or feeding during the firstyears, increase the risk for avoidant personality traits in adulthood, associated with social withdrawal and anxiety. Even more, RPs are linked with functional alterations in the adult default mode and salience networks, comprisingthe brain’s allostatic-interoceptive system (AIS) and playing a role in social interactions. We investigated whether RPsassessed in infancy are associated with difficulties in adult peer relationships mediated by functional alterations of the AIS. Methods: As part of a large case-controlled prospective study, 42 adults with previous RPs and 70 matchedcontrols (mean age = 28.48, SD = 2.65, 51% male) underwent fMRI during rest. The analysis focused on the intrinsic functional connectivity (iFC) of key nodes of the AIS. Peer relationship quality was assessed via a semi-structured LifeCourse Interview and the YASR scale. In these same individuals, RPs were assessed at ages 5, 20 and 56 months. Results: RPs in infancy were associated with lower-quality peer relationships and enhanced functional connectivityof the AIS nodes in adulthood, with a stronger effect for multiple and persistent RPs compared withtransient-multiple or single-persistent RPs. Importantly, iFC changes of the dorsal mid insula, a primary interoceptive cortex with frontal and temporal regions, mediated the relationship between early RPs and adult peer relationship quality. Conclusions: Results indicate long-lasting social and neural changes associated with early RPs.Our findings further implicate the AIS in both interoceptive and social processes, while indicating the need for earlyscreening of early RPs. Keywords: Regulatory problems; allostatic interoceptive system; insula; peer relationships;crying; sleeping; feeding; Bavarian Longitudinal Study.
Ključne besede: regulatory problems, allostatic interoceptive system, insula, peer relationships, crying, sleeping, feeding, Bavarian longitudinal study
Objavljeno v DKUM: 19.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoliKatja Košir, Tanja Špes, Marina Horvat, Ana Kozina, Eva Kranjec, Sonja Pečjak, Igor Peras, Tina Pirc, Tina Pivec, Janja Usenik, Saša Zorjan, 2024, strokovna monografija Opis: Priročnik za načrtovanje krepitve vključujoče razredne in šolske klime ter preprečevanja in odzivanja na medvrstniško nasilje v osnovni šoli poglobljeno predstavlja pojav medvrstniškega nasilja in njegove dejavnike. V priročniku so prav tako predstavljene ključne ugotovitve kvantitativne in kvalitativne raziskave, ki jo je raziskovalna skupina izvedla v okviru projekta Socialni kontekst kot dejavnik medvrstniškega nasilja: kako z oblikovanjem pozitivne vrstniške kulture prispevati k vključujoči šoli?. V priročniku so predstavljene z dokazi podprte smernice za preprečevanje in odzivanje na medvrstniško nasilje, namenjene učiteljem, svetovalnim delavcem in ostalim strokovnim delavcem ter učencem na osnovnih šolah. Predstavljeni so tudi primeri dobrih praks.
Ključne besede: priročnik, smernice, vključujoča šolska klima, medvrstniško nasilje, osnovna šola
Objavljeno v DKUM: 14.08.2024; Ogledov: 95; Prenosov: 123
Celotno besedilo (7,99 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Vloga diferenciacije čustev pri izbiri in učinkovitosti socialnih strategij regulacije čustev : magistrsko deloInes Lešnik, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo preučevali dve socialni strategiji regulacije čustev, ki sta socialno deljenje in zatiranje izražanja čustev. Na učinkovitost in pogostost uporabe regulacije vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Osredotočili smo se na preučevanje posameznikove sposobnosti diferenciacije čustev kot možnega napovednika učinkovitosti in uporabe socialnih strategij regulacije čustev. Z metodo intenzivnega vzdolžnega načrta smo zbrali podatke udeležencev (N = 204), starih med 18 in 35 let (M = 22,11; SD = 3,12). Podatke smo zbirali šestkrat na dan po sedem dni s pomočjo mobilne aplikacije in jih analizirali z večnivojskim modeliranjem. Rezultati so pokazali, da je socialno deljenje učinkovito, medtem ko je zatiranje izražanja čustev neučinkovito. Dodatno smo ugotovili, da je diferenciacija čustev pomembna za napoved negativnega afekta. K napovedi pogostosti uporabe socialne strategije pomembno prispeva diferenciacija negativnih čustev. Po drugi strani pa je diferenciacija pozitivnih čustev statistično pomemben moderator odnosa med socialnim deljenjem in pozitivnim ter negativnim afektom. Ne glede na nivo diferenciacije posameznika je bilo socialno deljenje negativno povezano z negativnim afektom. Socialno deljenje je bilo povprečno bolj učinkovito, če je bila posameznikova diferenciacija čustev slabša, kar je bilo v nasprotju z našimi pričakovanji. Najverjetneje so pri uporabi socialnega deljenja v ozadju drugi notranji dejavniki. Potrdili pa smo, da posamezniki s slabšo diferenciacijo strategijo zatiranja izražanja čustev uporabljajo manj učinkovito kakor posamezniki z boljšo diferenciacijo tako negativnih kot pozitivnih čustev.
Ključne besede: diferenciacija čustev, socialno deljenje, zatiranje izražanja čustev, negativni afekt, pozitivni afekt
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 116; Prenosov: 36
Celotno besedilo (906,43 KB) |
10. Vloga stila navezanosti pri vplivu socialne opore romantičnega partnerja na doživljanje bolečine : magistrsko deloAsja Flamiš, 2024, magistrsko delo Opis: Za pomoč pri obvladovanju težkih situacij se pogosto obrnemo na ljudi, ki so nam blizu. Socialna opora kot oblika socialne regulacije zajema interakcije s pomembnimi drugimi, ki lahko pomagajo pri uravnavanju čustev in bolečine. Romantični partnerji so se skozi raziskave pokazali kot najučinkovitejši pri regulaciji doživljanja bolečine in tudi pri spremembah nevronske aktivnosti med procesiranjem bolečine. Iskanje in prejemanje opore pa sta odvisna od raznih dejavnikov, med njimi tudi od vrste navezanosti. Stil navezanosti namreč pogosto usmerja nivo in kakovost socialne opore. Namen magistrskega dela je bil proučiti vlogo stila navezanosti pri vplivu socialne opore romantičnega partnerja na doživljanje bolečine partnerke in nevrofiziološke indikatorje partnerkine bolečine. V sklopu EEG-študije smo na vzorcu 36 romantičnih parov ugotovili, da prisotnost romantičnega partnerja pozitivno vpliva na doživljanje neprijetnosti bolečine partnerke in na z bolečino povezane ERP-komponente N1, P3 in LPP. Dodatno pa naši izsledki kažejo, da stil navezanosti ne igra vloge pri vplivu romantičnega partnerja na doživljanje neprijetnosti partnerkine bolečine ali pri vplivu romantičnega partnerja na nevrofiziološke potenciale, povezane z doživljanjem in procesiranjem bolečine. Naše ugotovitve se skladajo z literaturo, ki predpostavlja, da socialna opora s strani romantičnega partnerja deluje kot naravni analgetik za lajšanje bolečine, hkrati pa izpostavljamo nekaj pomanjkljivosti in omejitev študije. Na raziskovalnem področju vidimo veliko priložnost za nadaljnje raziskovanje in izpeljavo pomembnih aplikacij, predvsem v klinični praksi za uvedbo socialne opore kot podporne oblike zdravljenja akutne in kronične bolečine.
Ključne besede: socialna opora, regulacija bolečine, elektrofiziološki potenciali, stil navezanosti, EEG
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 130; Prenosov: 45
Celotno besedilo (3,35 MB) |
