| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga diferenciacije čustev pri izbiri in učinkovitosti socialnih strategij regulacije čustev : magistrsko delo
Ines Lešnik, 2024, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali dve socialni strategiji regulacije čustev, ki sta socialno deljenje in zatiranje izražanja čustev. Na učinkovitost in pogostost uporabe regulacije vplivajo notranji in zunanji dejavniki. Osredotočili smo se na preučevanje posameznikove sposobnosti diferenciacije čustev kot možnega napovednika učinkovitosti in uporabe socialnih strategij regulacije čustev. Z metodo intenzivnega vzdolžnega načrta smo zbrali podatke udeležencev (N = 204), starih med 18 in 35 let (M = 22,11; SD = 3,12). Podatke smo zbirali šestkrat na dan po sedem dni s pomočjo mobilne aplikacije in jih analizirali z večnivojskim modeliranjem. Rezultati so pokazali, da je socialno deljenje učinkovito, medtem ko je zatiranje izražanja čustev neučinkovito. Dodatno smo ugotovili, da je diferenciacija čustev pomembna za napoved negativnega afekta. K napovedi pogostosti uporabe socialne strategije pomembno prispeva diferenciacija negativnih čustev. Po drugi strani pa je diferenciacija pozitivnih čustev statistično pomemben moderator odnosa med socialnim deljenjem in pozitivnim ter negativnim afektom. Ne glede na nivo diferenciacije posameznika je bilo socialno deljenje negativno povezano z negativnim afektom. Socialno deljenje je bilo povprečno bolj učinkovito, če je bila posameznikova diferenciacija čustev slabša, kar je bilo v nasprotju z našimi pričakovanji. Najverjetneje so pri uporabi socialnega deljenja v ozadju drugi notranji dejavniki. Potrdili pa smo, da posamezniki s slabšo diferenciacijo strategijo zatiranja izražanja čustev uporabljajo manj učinkovito kakor posamezniki z boljšo diferenciacijo tako negativnih kot pozitivnih čustev.
Ključne besede: diferenciacija čustev, socialno deljenje, zatiranje izražanja čustev, negativni afekt, pozitivni afekt
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 47; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (906,43 KB)

2.
Vloga stila navezanosti pri vplivu socialne opore romantičnega partnerja na doživljanje bolečine : magistrsko delo
Asja Flamiš, 2024, magistrsko delo

Opis: Za pomoč pri obvladovanju težkih situacij se pogosto obrnemo na ljudi, ki so nam blizu. Socialna opora kot oblika socialne regulacije zajema interakcije s pomembnimi drugimi, ki lahko pomagajo pri uravnavanju čustev in bolečine. Romantični partnerji so se skozi raziskave pokazali kot najučinkovitejši pri regulaciji doživljanja bolečine in tudi pri spremembah nevronske aktivnosti med procesiranjem bolečine. Iskanje in prejemanje opore pa sta odvisna od raznih dejavnikov, med njimi tudi od vrste navezanosti. Stil navezanosti namreč pogosto usmerja nivo in kakovost socialne opore. Namen magistrskega dela je bil proučiti vlogo stila navezanosti pri vplivu socialne opore romantičnega partnerja na doživljanje bolečine partnerke in nevrofiziološke indikatorje partnerkine bolečine. V sklopu EEG-študije smo na vzorcu 36 romantičnih parov ugotovili, da prisotnost romantičnega partnerja pozitivno vpliva na doživljanje neprijetnosti bolečine partnerke in na z bolečino povezane ERP-komponente N1, P3 in LPP. Dodatno pa naši izsledki kažejo, da stil navezanosti ne igra vloge pri vplivu romantičnega partnerja na doživljanje neprijetnosti partnerkine bolečine ali pri vplivu romantičnega partnerja na nevrofiziološke potenciale, povezane z doživljanjem in procesiranjem bolečine. Naše ugotovitve se skladajo z literaturo, ki predpostavlja, da socialna opora s strani romantičnega partnerja deluje kot naravni analgetik za lajšanje bolečine, hkrati pa izpostavljamo nekaj pomanjkljivosti in omejitev študije. Na raziskovalnem področju vidimo veliko priložnost za nadaljnje raziskovanje in izpeljavo pomembnih aplikacij, predvsem v klinični praksi za uvedbo socialne opore kot podporne oblike zdravljenja akutne in kronične bolečine.
Ključne besede: socialna opora, regulacija bolečine, elektrofiziološki potenciali, stil navezanosti, EEG
Objavljeno v DKUM: 09.07.2024; Ogledov: 54; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

3.
Vloga poimenovanja čustev in čustvene diferenciacije pri regulaciji negativnega afekta : magistrsko delo
Adelisa Huskić, 2024, magistrsko delo

Opis: Strategije čustvene regulacije običajno lahko razdelimo na bolj ali manj učinkovite, česar pa za strategijo poimenovanja čustev na podlagi nasprotujočih si ugotovitev o njenih učinkih ne moremo storiti. Nekatere študije so tako dokazale, da poimenovanje čustev prispeva k čustveni regulaciji, kar so Nook in sodelavci (2021)zavrnili z rezultati, ki kažejo, da poimenovanje čustev ovira čustveno regulacijo. Študijo smo replicirali z namenom preveriti učinkovitost poimenovanja čustev samega po sebi in v kombinaciji s kognitivnim prevrednotenjem. Nadalje smo želeli ugotoviti, ali se učinkovitost poimenovanja razlikuje glede na vir poimenovanja. Neskladnost rezultatov študij kaže na možno vlogo skritih moderatorjev, zato smo v analizah upoštevali še stopnjo čustvene diferenciacije in velikost čustvenega besednjaka. Vzorec naše raziskave je zajemal 95 posameznikov, med katerimi je bila večina študentov psihologije, ki so sodelovali v eksperimentalni nalogi poimenovanja in regulacije čustev. Rezultati so pokazali, da je poimenovanje čustev učinkovito pri regulaciji čustev samo po sebi, vendar ne v kombinaciji s kognitivnim prevrednotenjem. Vir poimenovanja, čustvena diferenciacija in čustveni besednjak se niso izkazali kot pomembni dejavniki. Naše ugotovitve tako potrjujejo korist poimenovanja čustev. Za boljše razumevanje dejavnikov, ki določajo učinkovitost proučevane strategije, in njihove medsebojne povezanosti so potrebne dodatne raziskave v obliki nadgrajenih replikacij naše raziskave.
Ključne besede: poimenovanje čustev, kognitivno prevrednotenje, čustvena regulacija, čustvena diferenciacija, čustveni besednjak
Objavljeno v DKUM: 06.06.2024; Ogledov: 94; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

4.
Social reappraisal of emotions is linked with the social presence effect in the default mode network
Xiyao Xie, Teresa Bertram, Saša Zorjan, Marina Horvat, Christian Sorg, Satja Mulej Bratec, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Introduction: Social reappraisal, during which one person deliberately tries to regulate another’s emotions, is a powerful cognitive form of social emotion regulation, crucial for both daily life and psychotherapy. The neural underpinnings of social reappraisal include activity in the default mode network (DMN), but it is unclear how social processes influence the DMN and thereby social reappraisal functioning. We tested whether the mere presence of a supportive social regulator had an effect on the DMN during rest, and whether this effect in the DMN was linked with social reappraisal-related neural activations and effectiveness during negative emotions. Methods: A two-part fMRI experiment was performed, with a psychotherapist as the social regulator, involving two resting state (social, non-social) and two task-related (social reappraisal, social no-reappraisal) conditions. Results: The psychotherapist’s presence enhanced intrinsic functional connectivity of the dorsal anterior cingulate (dACC) within the anterior medial DMN, with the effect positively related to participants’ trust in psychotherapists. Secondly, the social presence-induced change in the dACC was related with (a) the social reappraisal-related activation in the bilateral dorsomedial/dorsolateral prefrontal cortex and the right temporoparietal junction and (b) social reappraisal success, with the latter relationship moderated by trust in psychotherapists. Conclusion: Results demonstrate that a psychotherapist’s supportive presence can change anterior medial DMN’s intrinsic connectivity even in the absence of stimuli and that this DMN change during rest is linked with social reappraisal functioning during negative emotions. Data suggest that trust-dependent social presence effects on DMN states are relevant for social reappraisal—an idea important for daily-life and psychotherapy-related emotion regulation.
Ključne besede: social reappraisal, social support, social emotion regulation, social presence, default mode network, interpersonal trust, anterior cingulate
Objavljeno v DKUM: 18.04.2024; Ogledov: 320; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (3,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
The psychological science accelerator’s COVID-19 rapid-response dataset
Erin M. Buchanan, Saša Zorjan, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: In response to the COVID-19 pandemic, the Psychological Science Accelerator coordinated three large-scale psychological studies to examine the efects of loss-gain framing, cognitive reappraisals, and autonomy framing manipulations on behavioral intentions and afective measures. The data collected (April to October 2020) included specifc measures for each experimental study, a general questionnaire examining health prevention behaviors and COVID-19 experience, geographical and cultural context characterization, and demographic information for each participant. Each participant started the study with the same general questions and then was randomized to complete either one longer experiment or two shorter experiments. Data were provided by 73,223 participants with varying completion rates. Participants completed the survey from 111 geopolitical regions in 44 unique languages/ dialects. The anonymized dataset described here is provided in both raw and processed formats to facilitate re-use and further analyses. The dataset ofers secondary analytic opportunities to explore coping, framing, and self-determination across a diverse, global sample obtained at the onset of the COVID-19 pandemic, which can be merged with other time-sampled or geographic data.
Ključne besede: covid-19, responses, online experiments, dataset, dataset descriptions
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 255; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Olfactory imagery as a retrieval method for autobiographical memories
Carina Schlintl, Saša Zorjan, Anne Schienle, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Introduction The retrieval of autobiographical memories is infuenced by several factors, such as sensory modality and the emotional salience of memory cues. This study aimed at investigating the interaction between sensory modalities (olfaction, vision) and emotional dimensions (valence, arousal) of imagery cues, on the frequency, quality, and age distribution of the autobiographical memories (AMs) elicited. Method A total of 296 females (aged between 18 and 35 years) received one out of eight brief instructions for olfactory or visual imagery. The participants were asked to create a mental image with either high arousal/positive valence, high arousal/ negative valence, low arousal/positive valence, or low arousal/negative valence (e. g., ‘imagine an unpleasant and arousing odor/scene’); no specifc stimulus was mentioned in the instruction. Results The approach used elicited imagery with autobiographical content in the majority of participants (78%). In terms of frequency, odor imagery, compared to visual imagery, turned out to be more efective at retrieving either unpleasant memories associated with experiences in adulthood, or pleasant childhood memories. In terms of quality, the imagery was rated as less vivid in the olfactory compared to the visual condition (irrespective of valence and arousal of the imagery instruction). Visual imagery was associated with the experience of more diverse emotions (happiness, sadness, anxiety, anger) than odor imagery, which was related primarily with disgust and happiness. Conclusion Our fndings indicate that nonspecifc imagery induction is a useful approach in accessing AM. Implication This approach presents promising clinical applications, such as in working with autobiographical memory narratives in psychotherapy.
Ključne besede: mental imagery, authobiographical memories, sensory modalities, emotional dimensions
Objavljeno v DKUM: 03.04.2024; Ogledov: 146; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (680,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Anksiozna občutljivost kot moderator odnosa med akademskim stresom, regulacijo čustev in kakovostjo spanja : magistrsko delo
Ivona Balent, 2024, magistrsko delo

Opis: Slabša kakovost spanja se povezuje s številnimi negativnimi posledicami na različnih področjih življenja. V pričujoči raziskavi smo želeli pridobiti boljši vpogled v kakovost spanja študentov med izpitnim obdobjem ter preučiti vlogo zaznanega akademskega stresa, regulacije čustev in anksiozne občutljivost študentov. Pri tem nas je v največji meri zanimalo, ali se bo anksiozna občutljivost izkazala kot ranljivost, ki bo imela pomemben učinek na odnose med vključenimi konstrukti. V raziskavi je sodelovalo 284 študentov, starih med 19 in 50 let (M = 22,33, SD = 3,34). Rezultati so pokazali, da zaznani akademski stres in stopnja anksiozne občutljivosti negativno napovedujeta slabšo subjektivno kakovost spanja. Od treh dimenzij anksiozne občutljivosti se je le kognitivna zaskrbljenost približala meji statistične značilnosti pri napovedovanju subjektivne kakovosti spanja, kar se sklada z obstoječo literaturo. Moderatorska vloga anksiozne občutljivosti se je v odnosu med težavami z regulacijo čustev in subjektivno kakovostjo spanja zelo približala meji statistične značilnosti, kar nam nekoliko pomaga razsvetliti učinek težav pri uravnavanju čustev na kakovost spanja med ljudmi, ki imajo različno izraženo stopnjo anksiozne občutljivosti. Kljub temu da kompleksnejših odnosov med konstrukti nismo uspeli dokazati, ima pričujoča raziskava vrednost v tem, da ozavešča o ranljivostih, ki študentom v času izpitnega obdobja otežujejo doseganje kakovostnega spanja. V magistrski nalogi se dotikamo tudi pomanjkljivosti in praktičnih implikacij naše raziskave.
Ključne besede: subjektivna kakovost spanja, anksiozna občutljivost, akademski stres, regulacija čustev
Objavljeno v DKUM: 18.03.2024; Ogledov: 218; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

8.
Vzeti čustva v svoje roke: pomen interoceptivnega zavedanja in konceptualizacije čustev pri doživljanju in uravnavanju čustev : pomen interoceptivnega zavedanja in konceptualizacije čustev pri doživljanju in uravnavanju čustev
Anja Rakovec, 2023, magistrsko delo

Opis: Interoceptivno zavedanje (zavedanje občutkov iz notranjosti telesa) in konceptualizacija čustev (proces osmišljanja zaznanih občutkov) po teoriji konstruiranih čustev predstavljata ključna elementa konstrukcije in uravnavanja čustev. V skladu s to idejo smo v magistrskem delu preučevali odnos med interoceptivnim zavedanjem, dvema vidikoma konceptualizacije čustev (čustveno diferenciacijo in aleksitimijo) ter doživljanjem in regulacijo čustev. V intenzivni vzdolžni raziskavi smo z metodo vzorčenja izkušenj zbrali podatke 157 mladih odraslih, ki so sedem dni sedemkrat na dan izpolnjevali vprašalnike na temo lastnega čustvovanja in regulacije čustev. Odkrili smo negativno povezanost med interoceptivnim zavedanjem in aleksitimijo, medtem ko nobeden od obeh konstruktov ni bil povezan s čustveno diferenciacijo. Višje ravni interoceptivnega zavedanja in diferenciacije negativnih čustev so bile povezane z nižjimi stopnjami negativnega afekta in učinkovitejšo regulacijo čustev, aleksitimija pa z več težavami pri regulaciji čustev in manj uporabe t. i. prilagojenih čustvenoregulatornih strategij. Izkazalo se je tudi, da interoceptivno zavedanje in čustvena diferenciacija ne igrata pomembne vloge pri izbiri različnih strategij regulacije čustev, aleksitimija pa ne moderira učinkovitosti le-teh. Čeprav izsledki kažejo, da imajo tako interoceptivno zavedanje kot oba vidika konceptualizacije čustev pomen pri določenih vzorcih regulacije čustev, so ti odnosi kompleksni in ponekod kontradiktorni.
Ključne besede: interoceptivno zavedanje, aleksitimija, čustvena diferenciacija, čustvena regulacija, negativni afekt
Objavljeno v DKUM: 16.11.2023; Ogledov: 445; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

9.
Za čustva si je treba čas vzet': dejavniki učinkovitosti socialnih in individualnih strategij regulacije čustev : dejavniki učinkovitosti socialnih in individualnih strategij regulacije čustev
Živa Kopavnik, 2023, magistrsko delo

Opis: Strategije regulacije čustev v raziskavah pogosto proučujejo kot nekaj, kar poteka v izolaciji od drugih posameznikov. Pogosto pa se ravno za pomoč in razumevanje pri doživljanju in regulaciji čustev obrnemo k drugim. Namen pričujoče študije je bil proučiti strategije čustvene regulacije z metodo intenzivnega vzdolžnega načrta, v kateri je sodelovalo 157 mladih odraslih (M = 21,91, SD = 3,09). Ti so med sedemdnevnim zbiranjem podatkov šestkrat na dan izpolnjevali kratke vprašalnike preko aplikacije na mobilnem telefonu. Podatke smo analizirali s pomočjo večnivojskega modeliranja. Rezultati so pokazali, da intenziteta statistično značilno napoveduje vse strategije čustvene regulacije. Ugotovili smo tudi, da je uporaba strategije zatiranja izražanja čustev še posebej neučinkovita (tj. povezana z višjim negativnim in nižjim pozitivnim afektom) v primerih, ko posameznik doživlja visoko intenzivna čustva. Spoznali smo še, da ne moremo enoznačno trditi, katere strategije regulacije čustev so bolj učinkovite (individualne ali socialne). Ta učinkovitost je odvisna od tega, ali kot afektivno posledico upoštevamo pozitiven ali negativen afekt ter katero strategijo regulacije čustev proučujemo. Nazadnje pa smo ugotovili, da socialno kognitivno prevrednotenje in socialna distrakcija moderirata odnos med socialnim deljenjem in negativnim afektom. Natančneje: socialno deljenje je negativno povezano z negativnim afektom samo v primeru nizkega socialnega prevrednotenja (odnos je mejno statistično značilen pri p = 0,05). Enako smer odnosa med socialnim deljenjem in negativnim afektom odnos lahko opazimo tudi pri nižje izraženi socialni distrakciji, ampak je ta statistično neznačilen.
Ključne besede: intenzivni vzdolžni raziskovalni načrt, večnivojsko modeliranje, intenziteta čustvenega doživljanja, socialno deljenje, negativni afekt, pozitivni afekt
Objavljeno v DKUM: 04.10.2023; Ogledov: 405; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

10.
Odnos med kakovostjo in dolžino spanja ter učinkovitostjo regulacije čustev v vsakdanjem življenju : magistrsko delo
Alenka Razboršek, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali obe smeri odnosa med kakovostjo in dolžino spanja ter pozitivnim in negativnim afektom. Poleg tega smo preučevali tudi napovedno vrednost kakovosti in dolžine spanja na uporabo posameznih strategij čustvene regulacije in na učinkovitost le-teh za regulacijo pozitivnega in negativnega afekta. V raziskavo je bilo vključenih 157 udeležencev, ki so med sedem-dnevnim sodelovanjem šestkrat dnevno odgovarjali na vprašanja, vezana na čustvena stanja in strategije, s katerimi regulirajo svoja čustva, ter enkrat dnevno na vprašanja, vezana na dolžino in kakovost spanja. S pomočjo večnivojskega modeliranja smo ugotovili, da tako kakovost kot dolžina spanja pozitivno napovedujeta pozitivni afekt prihodnji dan ter negativno negativni afekt prihodnji dan. Odnos med dolžino spanja in negativnim afektom se je izkazal za bolj kompleksen, saj po vključitvi strategij čustvene regulacije dolžina spanja negativnega afekta več ne napoveduje statistično značilno. Naše analize ne potrjujejo odnosa v smeri afekt – spanje, saj niti pozitivni niti negativni afekt ne napovedujeta kakovosti in dolžine spanja. Čeprav kakovost spanja ni napovednik uporabe posameznih strategij čustvene regulacije, igra pomembno vlogo pri učinkovitosti strategij zatiranja izražanja čustev in ruminacije. Osebe, ki poročajo o višji kakovosti spanja so namreč bolj učinkovite pri uporabi zatiranja izražanja čustev in ruminacije za pozitivni afekt in pri uporabi zatiranja izražanja čustev za negativni afekt, saj pri njih prihaja do manjšega upada pozitivnega oz. manjšega porasta negativnega afekta kot pri osebah, ki poročajo o nižji kakovosti spanja. Dolžina spanja pa se je izkazala za negativni napovednik uporabe sprejemanja in prevrednotenja tako pri pozitivnem kot tudi pri negativnem afektu. V pričujočem magistrskem delu ugotavljamo tudi, da učinkovitost strategij čustvene regulacije čez dan ne variira. V diskusiji rezultate obrazložimo, predstavimo pomanjkljivosti in prednosti raziskave ter podamo predloge za prihodnje raziskave.
Ključne besede: kakovost spanja, dolžina spanja, regulacija čustev, učinkovitost regulacije čustev
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 429; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.76 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici