| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
DOLOČANJE REGULACIJSKIH PARAMETROV REAKCIJSKEGA SISTEMA RC1
Saša Tompa, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo določanje vrednosti regulacijskih parametrov reakcijskega kalorimetra RC1e Mettler Toledo in reaktorskega sistema EasyMax 102 Mettler Toledo. Parametre smo določali z metodo po Ziegler-ju in Nichols-u. Ta metoda temelji na regulacijskem sistemu brez povratne zanke. Vrednosti za povratno zanko smo izračunali z Excelovim diagramom, s katerim smo izračunali P in I regulacijska parametra. Reaktor RC1e smo uporabili za poskuse z večjimi volumni, medtem ko EasyMax za tiste z manjšmi. Oba reakcijska sistema sta avtomatizirana, kar pomeni, da računalnik sam regulira podane veličine. Poskuse smo izvajali pri različnih temperaturah, vrtilnih hitrostih mešala, volumnih in različnih gostotah medija. Dobljene vrednosti regulacijskih parametrov smo prikazali grafično v odvisnosti fizikalnih sprememb v sistemu. Ugotovili smo, da je P parameter odvisen od vseh prej omenjenih fizikalnih sprememb, medtem ko I parameter ni odvisen od vrtilne hitrosti mešala v reakcijski zmesi. Z reakcijo nevtralizacije smo preverili vpliv vrednosti regulacijskih parametrov na temperaturni odziv ter določili entalpije nevtralizacije. Dokazali smo, da so bili regulacijski parametri pravilno določeni, saj je bil odziv sistema brez osciliranja temperature v reaktorju, hkrati se je temperatura hitro vzpostavila na željeno vrednost.
Ključne besede: reaktor RC1e, reaktor EasyMax 102, regulacijski parametri, kalorimeter, nevtralizacija.
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 708; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

3.
MODEL OGLJIČNEGA ODTISA TELEKOMUNIKACIJSKEGA PODJETJA IN OCENA STROŠKOV OGLJIKA
Saša Tompa, 2016, magistrsko delo

Opis: Številni primeri iz prakse in analize potrjujejo ključno povezavo med uspešnostjo podjetja in okoljskim delovanjem le-tega. Ogljični odtis organizacije in ogljični odtis za proizvode oziroma storitve sta ena izmed možnosti za okoljsko ozaveščanje podjetja, uporabnikov proizvodov ter storitev podjetja. Ogljični odtis (angl. »Carbon footprint«) je seštevek toplogrednih plinov, ki jih je neposredno in posredno povzročil posameznik, organizacija, dogodek ali proizvod in je izražen kot ekvivalent ogljikovega dioksida (CO2-ekv). Izračun ogljičnega odtisa je za podjetje koristen zaradi upravljanja z emisijami toplogrednih plinov (TGP), nižanja stroškov, primerjave emisij med podjetji v panogi ter zaradi poročanja tretjim osebam. Glavni cilj magistrske naloge je postavitev modela ogljičnega odtisa za telekomunikacijsko podjetje po mednarodno uveljavljeni metodologiji GHG Protocol. V ta namen smo ugotavljali emisije TGP po procesih oz. aktivnostih v izbranem podjetju in ugotovili, katerim virom emisij TGP velja posvetiti še posebno pozornost. Ogljični odtis je smiselno primerjati s podjetji v panogi, zato smo opravili primerjavo kazalnikov ogljične intenzivnosti z nekaterimi IKT podjetji v Evropi. Rezultat dela je prikaz korakov pri določevanju ogljičnega odtisa ter sam izračun. Izračun ogljičnega odtisa je pokazal, da v vseh treh poslovnih letih prispeva največ emisij TGP raba električne energije. Prevozi zaposlenih v službo in nazaj, uporaba lastnih avtomobilov podjetja za transport ter ogrevanje prostorov predstavljajo naslednje večje povzročitelje emisij TGP. Razveseljivo pa je dejstvo, da smo ugotovili negativen trend oz. zmanjševanje količin emisij TGP v poslovnih letih. V pričujoči raziskavi gre za poskus postavitve modela za določevanje ogljičnega odtisa. Na izračunan ogljični odtis vplivajo predpostavke in omejitve v modelu. Zaradi tega so lahko končni rezultati ogljičnega odtisa iz tega vidika pogojno veljavni. Količine emisij TGP običajno dobijo dodatni pomen za podjetje, če postane to zanj neposreden strošek. Emisije TGP v večini primerov za gospodarstvo še vedno pomenijo eksternalije ali negativne zunanje posledice, ki se jih še ne plačuje v takšni meri, kot bi bilo potrebno. Eno izmed možnosti za boj proti podnebnim spremembam predstavlja koncept določevanja t.im. cene ogljika (angl. carbon price). Cena ogljika je znesek, ki mora biti plačan za izpust vsake tone CO2-ekv v ozračje. Tako s pojmom stroški ogljika (angl. carbon cost) obravnavamo stroške emisij TGP, kar predstavlja vrednotenje emisij TGP v finančnem smislu. Številna podjetja, ki pričakujejo prihodnjo regulacijo emisij TGP, že vključujejo stroške ogljika v procese odločanja s pomočjo notranje, interne ali senčne cene ogljika. To daje slutiti, da se podjetja že pripravljajo na svet z omejitvami in cenami za emisije TGP. Zato izpostavljamo uporabo interne cene ogljika ter izračun stroškov ogljika v podjetništvu kot proaktiven pristop k obvladovanju stroškov. Finančno razsežnot emisij TGP prikazujemo z izračunom stroškov ogljika.
Ključne besede: emisije TGP, ogljični odtis, IKT panoga, GHG Protocol, interna cena ogljika, stroški ogljika.
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 643; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

4.
Mikrobiološka kinetika rasti naravne starter kulture v sirotki
Saša Tompa, 2018, magistrsko delo

Opis: Kefirna zrna so kljub bogati raziskovalni zgodovini še vedno zanimiva alternativa za raziskovanje na različnih področjih. Dandanes se še posebej pogosto ukvarjamo z bioprodukti in zdravim načinom življenja. V magistrskem delu smo raziskovali možne načine uporabe sirotke. Predvsem nas je zanimalo, če je medij - sirotka, uporaben za množično proizvodnjo kefirnih zrn. Namen je bil določiti optimalne procesne pogoje pri procesu fermentacije sirotke z naravno starter kulturo za maksimalno prirast kefirnih zrn in poiskati kinetični model rasti kefirnih zrn in proizvodnje etanola. Kinetiko proizvodnje kefirnih zrn in etanola smo opisovali s pomočjo modificiranih Gompertz-ovih modelnih krivulj. Na podlagi pridobljenih kinetičnih podatkov lahko brez eksperimentalnega dela napovemo uporabo procesnih pogojev za proizvodnjo želene količine produkta. Ugotovili smo, da je proizvodnja kefirnih zrn odvisna od temperature, saj le-ta z poviševanjem temperature narašča. Na podlagi dobljenih kinetičnih parametrov in modelov za opis kinetike rasti kefirnih zrn smo določili najprimernejše procesne parametre za maksimalno masno koncentracijo kefirnih zrn. Pri temperaturi 28 ºC in vrtilni frekvenci mešala 100 min-1 smo dobili maksimalno koncentracijo kefirnih zrn, Δγkz,max = 8,4 g/L. V drugem delu naše naloge smo določali kinetiko proizvodnje produkta fermentacije, etanola. V tem primeru smo določili vrednosti dveh ključnih optimalnih procesnih parametrov za proizvodnjo etanola, to sta temperatura, ϑ = 28 ºC in vrtilna frekvenca mešala, fm = 100 min-1. Pri teh pogojih smo dobili masno koncentracijo etanola γEtOH,m = (18,5 ± 0,1) g/L, z modelom izračunana vrednost je bila, γEtOH,max = (20,6 ± 0,7) g/L. S tem smo dokazali, da je sirotka primeren medij za množično proizvodnjo kefirnih zrn in je proizvodnja primerljiva z medijem mleko.
Ključne besede: fermentacija, sirotka, kefir, reaktorski sistem RC1, FTIR spektrofotometrija, kefirna zrna, Gompertz-ov model.
Objavljeno: 05.10.2018; Ogledov: 117; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici