| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZGODBE V TUJEM JEZIKU IN VLOGA STARŠEV
Saša Pušaver, 2016, diplomsko delo

Opis: Zgodbe v tujem jeziku je empirično diplomsko delo, kjer predstavljamo zgodbe v tujem jeziku kot pripomoček za poučevanje tujega jezika v otroštvu. Osredotočamo se predvsem na vlogo staršev pri branju zgodb v tujem jeziku svojim otrokom. V empiričnem delu smo preverjali stališča staršev do branja zgodb v tujem jeziku svojim otrokom. Zaradi predvidevanja po upadu števila staršev, ki berejo svojim otrokom v tujem jeziku, smo sestavili tudi vprašanja za starše, ki zgodb v tujem jeziku svojim otrokom ne berejo in iskali vzroke za to. Ugotovili smo, da starši večinoma ne berejo v tujem jeziku, kljub temu, da jih večina meni, da se z branjem v tujem jeziku otrok lahko nauči tujega jezika. Izobrazba staršev (višja) vpliva na pogostost branja v tujem jeziku. Otroci pogosto kar sami želijo, da jim starši berejo v tujem jeziku oziroma kažejo zanimanje za tujejezikovne dejavnosti, jih radi poslušajo in razumejo, kaj jim sporočajo. Slišano tujejezikovno besedišče radi ponavljajo in si ga zapomnijo za dlje časa. Starši pri branju v tujem jeziku uporabljajo različne tehnike za branje.
Ključne besede: tuji jezik, zgodnje poučevanje tujega jezika, zgodbe v tujem jeziku, branje, starši
Objavljeno: 31.05.2016; Ogledov: 856; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

2.
DOLOČANJE IZBRANIH MONOSAHARIDOV V EKSOPOLISAHARIDIH S PLINSKO KROMATOGRAFIJO IN MASNO SPEKTROMETRIJO
Saša Pušaver, 2016, magistrsko delo

Opis: V tem delu smo razvili metodo za določevanje posameznih monosaharidov s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo (GC-MS). V vzorcu hemiceluloze smo določali štiri enostavne sladkorje, in sicer D-glukozo, L-arabinozo, D-ksilozo in L-ramnozo. Ker monosaharidi niso hlapne spojine, smo jih s pomočjo derivatizacije oz. sililiranja pretvorili v lažje hlapne spojine. Kot sililirno sredstvo smo uporabljali MSTFA (N-metil-N-trimetilsilil trifluoroacetamid), kot katalizator pa sušen piridin. Reakcijo sililiranja smo izvajali 60 minut pri temperaturi 80 °C. Posamezne vrhove smo identificirali tako, da smo vselej primerjali retencijske čase in masne spektre posameznih monosaharidov v vzorcih z retencijskimi časi in masnimi spektri standardnih spojin, posnetih pri enakih eksperimentalnih pogojih ali s pomočjo masnih spektrov iz knjižnice (Wiley, NIST) masnih spektrov. Fenil β-D-glukopiranozid smo uporabili kot interni standard (ISTD). Pridobljene rezultate smo statistično ovrednotili in dokazali, da je metoda ponovljiva ter natančnost metode z RSD<20%. Linearnost smo preverjali v koncentracijskih območjih od 20 pa vse do 200 mg/L. Metoda je linearna, s korelacijskimi koeficienti med 0,9934 in 0,9995. Vzorec hemiceluloze smo ekstrahirali z metanolizo. Vzorec smo raztopili v metanolu z dodatkom HCl (2 M ali 5 M) ali H2SO4 (2 M ali 5 M). Vzorec smo ekstrahirali 3,5 ure pri temperaturi 100 °C. V vseh vzorcih smo od preiskovanih analitov zaznali in določili le glukozo, ostalih monosaharidov (arabinozo, ksilozo in ramnozo) nismo identificirali. Iz rezultatov smo ugotovili, da je največ glukoze (povprečno 340,9 mg/g hemiceluloze) v vzorcu ekstrakta hemiceluloze, ekstrahiranem s 5 M HCl v metanolu pri 100 °C 3,5 ure. Nižjo vsebnost glukoze (povprečno 201,8 mg/g hemiceluloze) pa smo določili v vzorcu hemiceluloze, ekstrahiranem z 2 M HCl v metanolu pri 100 °C 3,5 ure. Pri naših eksperimentih se je pokazalo, da H2SO4 v metanolu (2 M, 5 M) ni najbolj primeren medij za uporabo pri hidrolizi vzorcev hemiceluloze. Že med samo ekstrakcijo so vzorci potemneli, nekatere smo uspeli analizirati, vendar iz kromatogramov sklepamo, da je prišlo do razgradnje vzorca med samo ekstrakcijo. Čeprav je v znanstveni literaturi zaslediti uporabo H2SO4 pri hidrolizi, bi bilo potrebno narediti dodatne eksperimente in metodo bolje optimirati.
Ključne besede: hemiceluloza, monosaharidi, plinska kromatografija, masna spektrometrija, derivatizacija
Objavljeno: 06.04.2016; Ogledov: 1274; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (4,07 MB)

3.
DOLOČANJE IZBRANIH SPOJIN V HIDROLIZATU BIOMASE S PLINSKO KROMATOGRAFIJO IN MASNO SPEKTROMETRIJO
Saša Pušaver, 2012, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo želeli razviti analizno metodo za sočasno ločitev, identifikacijo in kvantitativno določanje monosaharida glukoze in sladkornega alkohola manitola v različnih vzorcih hidrolizatov biomase. Razvita metoda temelji na ločevanju in določanju preiskovanih spojin s plinsko kromatografijo in masno spektrometrijo (GC-MS). Metodo smo razvijali s čistimi standardnimi raztopinami glukoze in manitola, njeno uporabnost pa potrdili na realnih vzorcih. Podatke smo statistično ovrednotili, metodo validirali in s tem dokazali, da je le-ta pravilna in natančna. Linearnost metode smo preverili v različnih koncentracijskih območjih od 1 do 300 mg L-1, kjer so bili korelacijski koeficienti (r2) nad 0,99. Metoda je ponovljiva z relativnimi standardnimi odmiki pod 5%. Tako smo osnovne standardne raztopine preiskovanih spojin pripravili v optimalni mešanici topil metanol-voda (v/v=1/1). Ker spojine niso bile dovolj hlapne za neposredno analizo z GC-MS, smo jih predhodno, s postopkom derivatizacije oz. sililiranja, pretvorili v ustrezne trimetilsililirane (TMS) derivate. Za optimalni potek sililiranja, je bilo potrebno iz vzorcev odstraniti vse sledove vode in polarnih protonskih topil. To smo dosegli z odparevanjem vzorcev do suhega na rotacijskem uparjalniku in z dodatkom toluena k suhim preostankom. Za derivatizacijo preiskovanih spojin smo kot optimalni sililirni reagent uporabili MSTFA (N-metil-N-trimetilsilil trifluoroacetamid), kot optimalni katalizator pa piridin. Sililiranje smo izvajali pod optimalnimi pogoji na peščeni kopeli, kjer smo vzorce segrevali 90 min pri 80°C. Pred injiciranjem vzorcev na kromatografsko kolono smo le-te še dodatno redčili s toluenom ali n-heksanom. GC-MS pogoje smo izbrali tako, da smo dobili najustreznejšo ločitev in pripadajoče MS spektre preiskovanih spojin. Spojine smo identificirali s primerjavo retencijskih časov spojin pri analizi standardnih raztopin pri enakih kromatografskih pogojih, z uporabo knjižnic standardiziranih masnih spektrov in s primerjavo podatkov iz literature.
Ključne besede: glukoza, manitol, plinska kromatografija, masna spektrometrija, hidrolizat
Objavljeno: 16.10.2012; Ogledov: 1919; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (3,20 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici