| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv filozofske antropologije na slovensko pedagoško misel v 30. letih 20. stoletja
Ana Šmidhofer, 2016, doktorska disertacija

Opis: Vpliv filozofske antropologije na razvoj slovenske pedagoške misli 30. let 20. stoletja je najbolj razviden na primeru duhoslovne oz. kulturne pedagogike. Njeni vodilni predstavniki (Karel Ozvald, Franjo Čibej in Stanko Gogala) so v svoje pedagoške koncepte vključevali tako izsledke filozofske antropologije kot tudi fenomenologije, ki je bila ključnega pomena za njen nastanek in s katero so se slovenski pedagogi seznanili predvsem v okvirih predmetne teorije slovenskega filozofa Franceta Vebra. Kljub temu da se je z obravnavanimi avtorji slovenska pedagogika uvrščala v takrat najsodobnejše humanistične tokove v Evropi, čas po drugi svetovni vojni v Sloveniji ni bil naklonjen nadaljnjemu razvoju in uveljavitvi fenomenologije, filozofske antropologije in duhoslovne oz. kulturne pedagogike. Zaradi spoznavnoteoretskih, ideoloških in političnih razlogov se je slovenska povojna pedagogika močno oddaljila od orientacije obravnavanih pedagogov, ki so pedagogiko povezovali predvsem z duhovnostjo in kulturnostjo. V tem obdobju se je v pedagoški znanosti pričela uveljavljati predvsem socialnokritična pedagoška paradigma, zato je bil nadaljnji razvoj filozofske antropologije in duhoslovne oz. kulturne pedagogike omejen. Prisotnost filozofsko antropološke misli v slovenski povojni pedagogiki se je s tem zmanjšala, ni pa povsem zamrla. Prepoznamo jo pri Gogali in njegovemu učencu Francu Pedičku.
Ključne besede: filozofska antropologija, duhoslovna oz. kulturna pedagogika, fenomenologija, predmetna teorija, zgodovina pedagogike (1920-1930), Slovenija
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1482; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

2.
Vodenje filozofske diskusije v srednji šoli
Robi Gumpot, 2016, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela je predstaviti didaktični pristop poučevanja filozofije v srednji šoli. Na teoretični ravni so predstavljeni: učni načrt filozofije, naloge splošnih in strokovnih gimnazij v Sloveniji, koncepti poučevanja filozofije, kako voditi filozofsko diskusijo in kateri so ključni elementi dobre filozofske diskusije. Navedena sta tudi učno gradivo in literatura, ki sta predvidena za poučevanje filozofije v srednji šoli. Na praktični ravni je podrobno predstavljen proces poučevanja filozofije v srednji šoli s pomočjo prepisov zvočnih posnetkov dveh učnih ur. Prikazano je, kako je potekalo pripravljanje na učni uri, njuna izvedba, natančna analiza in kaj se pridobi od prvega do drugega nastopa oziroma med poslušanjem in prepisovanjem zvočnih posnetkov. Ugotovitve so navedene v kratkem seznamu rezultatov učenja. V sklepu so zajete in navedene ugotovitve, do katerih je to diplomsko delo pripeljalo.
Ključne besede: didaktični pristop, filozofija, učni načrt, naloge gimnazij, koncepti poučevanja, vodenje, diskusija, literatura, proces, analiza.
Objavljeno v DKUM: 29.08.2016; Ogledov: 913; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
Razumevanje pojma "self" v Gestalt terapiji
Rudi Kotnik, 2001, strokovni članek

Ključne besede: Gestalt terapija, self, proces, struktura, zavedanje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 676; Prenosov: 47
URL Povezava na celotno besedilo

4.
Konceptualne dileme implementacije načel bolonjskega procesa
Rudi Kotnik, 2006, izvirni znanstveni članek

Opis: Implementacija načel bolonjske reforme ima vsaj dva vidika. Eden je na ravni države, pri katerem gre za to, kako so ta načela formulirana v zakonih in predpisih. Drugi vidik je v načinu razumevanja zakonskih formulacij na ravni univerz. Država se z zavezanostjo uresničevanja bolonjskih načel postavlja v kontroverzno vlogo: je spodbujevalka zboljšanja kakovosti izobraževanja in hkrati zastopnica korporativnih interesov v razmerah globalizacije. To pomeni, da s tem spreminja temeljno vlogo izobraževanja v globalizirani družbi. Tudi avtonomija univerze ima kontroverzno vlogo: lahko pomeni varovanje akademskih standardov, da bi ne postala servis ekonomije in politike; hkrati pomeni ohranjanje rigidnosti za kvalitativne spremembe. Ta prispevek je zato poskus analize, ki bi hkrati pokazala na potencial, ki ga prinaša bolonjski proces, in na njegove pasti. Oboje ima podlago na eni strani v historičnem ozadju bolonjskega procesa in najnovejših analizah konceptualnih dilem bolonjskega procesa in njegovih dokumentov, kot je Tuning. Analiza vodi v sklep, da potrebuje visokošolsko izobraževanje v razmerah tranzicije namesto sprejemanja seznamov "kompetenc" izvirne rešitve, ki zahtevajo refiektiran pristop k predpostavkam in implikacijam bolonjskega procesa.
Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, kurikulum, kompetentnost, izkustveno učenje, filozofija, psihoterapija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 831; Prenosov: 53
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Procesni vidik kritičnega mišljenja
Rudi Kotnik, 2007, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: filozofija, mišljenje, kritično mišljenje, pouk filozofije
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1060; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (92,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Problemi uvajanja učnociljnega kurikula : predpostavke in implikacije
Rudi Kotnik, 2011, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka je pojasnitev temeljnih pojmov učnociljnega kurikula in iz tega izhajajoč kritičen razmislek o konceptualnih vprašanjih, ki se pojavljajo, preden se lotimo načrtovanja kurikula in njegovega izvajanja. Prispevek se s pomočjo Rossovega modela kurikula osredotoči na analizo prenašanja učnociljnega kurikula v naše razmere. Na podlagi tega lahko ugotovimo, da je en vidik problemov našega izobraževanja, ki se kažejo tako z uvajanjem bolonjske prenove kot tudi z uvajanjem vzporednih procesov, najprej v nejasnem izvornem konceptu (kompetenčnega pristopa) in nato v uvajanju učnociljnega kurikula (kot cilj) z učnosnovnimi sredstvi.
Ključne besede: učni cilji, učni dosežki, kurikulum, kompetentnost, izkustveno učenje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 791; Prenosov: 57
URL Povezava na celotno besedilo

7.
MOČ TIŠINE V PSIHOANALIZI
Nuša Tojnko, 2014, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga se dotika področja psihoterapije, natančneje psihoanalize. Terapevti pri svojem delu uporabljajo tudi tišino in nekateri ji pripisujejo velik pomen in zasluge pri uspešnem psihoterapevtskem procesu. Osredotočila sem se na njeno moč in pravilnost tega, o čemer terapevti poročajo. Je lahko tišina diagnostično sredstvo za oceno lastnega stanja? Lahko govorimo o tišini kot korektivni izkušnji za pacienta? In katere vrste tišin se v času psihoanalitskega procesa pojavljajo? Glavna raziskovalna metoda izhaja s področja deskriptivne empirične fenomenologije, ki se osredotoča na opis subjektivnih stanj. Ničesar namreč ne moremo odkriti brez subjektivnega (Giorgi, 2009, str. 205). S pomočjo enostavnega vzorca in idiografske analize sem prišla do teorije, ki sem jo poskusno utemeljila (ang. grounded theory). V preučevanih primerih se je izkazalo, da je tišina pomembno orodje za pacienta, saj lažje diagnosticira lastno notranje stanje, ter za terapevta, ki lahko uporabi material iz tišine za nadaljnjo analizo. Tišina je prav tako pomembna za zagotavljanje sprejemajočega odnosa, kar pripelje do uspešnejšega psihoanalitičnega procesa (morda tudi korektivne izkušnje). Pojavijo se tudi različne vrste tišine, ki jih je mogoče umestiti v dimenzijo odnosa med terapevtom in pacientom.
Ključne besede: tišina, fenomenologija, psihoanaliza, moč tišine, psihoterapija
Objavljeno v DKUM: 26.05.2014; Ogledov: 2411; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (983,73 KB)

8.
SKUPNOST RAZISKOVANJA KOT DIDAKTIČNI PRISTOP K POUKU FILOZOFIJE V OSNOVNI ŠOLI
Zora Tomković, 2012, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu smo predstavili skupnost raziskovanja kot didaktični pristop k pouku filozofije za otroke. Namen dela je bil uspešno pokazati proces, ki poteka v skupnosti raziskovanja na teoretični in praktični ravni. Delo je teoretično – praktične narave, kar pomeni, da je bila teorija, ki smo jo opisali, uporabljena kot ogrodje za lažje razumevanje praktičnega dela, ki je opisano v drugi polovici diplomske naloge. V jedru naloge smo najprej opisali zgodovino didaktike filozofije, definirali skupnost raziskovanja kot didaktični pristop k pouku filozofije za otroke in opisali, kako skupnost raziskovanja poteka pri nas. S pomočjo teorije smo v praktičnem delu naloge analizirali dva prepisa, ki sta služila kot pomoč za lažje sledenje procesu. V sklepu je opisan zaključek, do katerega smo prišli, in sicer da je skupnost raziskovanja zahteven didaktični pristop, ki zahteva zvrhano mero strokovnega znanja in izkušenj na tem področju.
Ključne besede: skupnost raziskovanja, filozofija, pristop, proces, diskusija, učitelj.
Objavljeno v DKUM: 16.07.2012; Ogledov: 1813; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (606,50 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici