| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VLOGA NOTRANJE REVIZIJE PRI UPRAVLJANJU OPERATIVNEGA TVEGANJA V PROCESU ODOBRAVANJA KREDITOV FIZIČNIM OSEBAM V POSLOVALNICAH BANK, KI DELUJEJO V SLOVENIJI
Romana Ocvirk, 2013, magistrsko delo

Opis: Uprave bank in nadzorni organi aktivnostim, ki so usmerjene v upravljanje s tveganji v obdobju visoke gospodarske rasti, splošne blaginje in doseganja visokih dobičkov, niso pripisovali pomembne vloge. Celotno delovanje je bilo usmerjeno v doseganje čim večjega dobička. Na trgu je bilo bankam na razpolago dovolj denarnih sredstev po razmeroma nizkih cenah in kar največ teh sredstev so skušale oplemenititi z vlaganjem v kredite. To je bil čas, v katerem so banke odobravale kredite tudi brez ustreznega zavarovanja. V takšnih in podobnih bančnih poslih so se, zaradi želje po doseganju odličnih poslovnih rezultatov, prevzemala prevelika tveganja. Upravljanje z njimi pa je potekalo v takšni obliki in obsegu, da je zadostilo zakonskim zahtevam. Zaradi takšne poslovne politike je dejavnost notranjega revidiranja služila predvsem za preverjanje skladnosti delovanja z zakoni, navodili, pravili in predpisi. Notranji revizorji so delovali kot nadzorniki. Revizijska poročila pa so vsebovala predvsem ugotovitve o napakah in nepravilnostih, ki so jih pri svojem delu naredili zaposleni. Finančna kriza je pokazala, da je bil takšen odnos do tveganj neodgovoren. Posledice, ki se v poslovnih izkazih bank še danes močno odražajo, so vplivale na spremembo odnosa uprave in nadzornih organov do tveganj, ki so jim banke pri svojem delovanju izpostavljene in do dejavnosti, ki se z upravljanjem tveganj ukvarjajo. Prišli so do spoznanja, da izogibanje učinkovitemu upravljanju s tveganji povečuje verjetnost, da bodo škodni dogodki, kot posledica nekontrolirane izpostavljenosti tveganjem, povzročili finančne izgube in nefinančno škodo, kar pa lahko resno ogrozi realizacijo poslovnih načrtov ali celo obstoj banke. S tem zavedanjem se je povečal tudi pomen dejavnosti notranjega revidiranja. Notranji revizor je zamenjal vlogo nadzornika z vlogo svetovalca. Obseg njegovega dela se je razširil na področje tveganj, ki ogrožajo uresničitev načrtovanih ciljev banke. Revidiranje ni več usmerjeno v preteklost, usmerjeno je v sedanjost in prihodnost. Odobravanje kreditov fizičnim osebam je ena izmed najpomembnejših storitev, ki jo banke nudijo v okviru področja bančništvo na drobno, saj prinaša obrestne in neobrestne prihodke. Storitev je, tako kot tudi vse druge bančne aktivnosti, procesi, sistemi in produkti, izpostavljena operativnemu tveganju. Izgube kot posledica škodnih dogodkov iz naslova operativnega tveganja lahko nastanejo zaradi neustreznosti samega procesa odobravanja kreditov, napak ali goljufij zaposlenih, goljufij kreditojemalcev ali njihovih delodajalcev. Odgovornost uprave banke je torej, da tudi pri tej storitvi vzpostavi ustrezen proces upravljanja z operativnim tveganjem. V tem procesu ima pomembno vlogo služba notranje revizije, ki presoja in vrednoti ustreznost notranjega kontrolnega sistema, podaja priporočila za njegovo izboljšanje in pri zaposlenih ustvarja zavedanje o pomenu ustreznega in učinkovitega obvladovanja operativnega tveganja.
Ključne besede: upravljanje z operativnim tveganjem, vloga notranje revizije, odobravanje kreditov fizičnim osebam, škodni dogodek iz naslova operativnega tveganja, odgovornost uprave banke
Objavljeno: 10.03.2014; Ogledov: 999; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

3.
VZDRŽNA KAPITALSKA STRUKTURA MAJHNEGA PODJETJA V ČASU KRIZE
Romana Ocvirk, 2016, diplomsko delo

Opis: Optimalna kapitalska struktura je kapitalska struktura, pri kateri je razmerje med lastniškim in dolžniškim kapitalom takšno, da minimizira strošek kapitala za podjetje in maksimira njegovo vrednost. Trendi kapitalske strukture slovenskih trgovcev kažejo da so omenjena podjetja bolj zadolžena od drugih dejavnosti v Sloveniji. V strukturi zadolženosti prevladujejo kratkoročni viri financiranja, kratkoročna sredstva financirajo z kratkoročnimi finančnimi viri, izrazito dolžniško financiranje pri dobaviteljih jim omogoča, da se izognejo finančnim obremenitvam in tveganjem. Plačilno sposobnost podjetjem zagotavljajo vsakodnevni maloprodajni pritoki denarnih sredstev. (AJPES, poslovna poročila trgovskih družb, 2014). Podjetje je bilo analizirano s pomočjo kazalnikov donosnosti, likvidnosti, financiranja in dnevi vezave. V Sloveniji imajo podjetja otežen dostop do zunanjega lastniškega kapitala, kadar potrebujejo zunanje financiranje, se poslužujejo predvsem dolgov, uporabo trgovinskih kreditov, kot nadomestilo bančnega posojila za izboljšanje svoje plačilne sposobnosti in znižanje stroškov finančnega vira. Dejavnost v podjetju določa potrebno premoženje, za trgovsko dejavnost je značilna prezadolženost (72 odstotna), zaradi krize in tveganj pa značilno kopičenje denarnih sredstev na računih, od leta 2008 zvišanje okoli 41 odstotkov. Rezultati so pokazali intenzivno odplačevanje bančnih obveznosti (v letu 2015 zmanjšanje za 16,3 odstotka) in upad prihodkov zaradi učinkov dolgotrajne krize, ki je porabo široke potrošnje močno oklestila. Analizirano podjetje ima nad povprečjem panoge vrednost kazalnika EBITDA marža in za leto 2015 znaša 4,71 odstotka, podjetju je uspelo zadržati več kot ostalim konkurentom. V podjetju dajejo premajhen poudarek na optimiziranju sredstev, z odprodaja nepotrebnih sredstev, bi zmanjšali potrebo po virih financiranja in izboljša kazalnik obračanja sredstev.
Ključne besede: finančna analiza, plačilna sposobnost, kapitalska struktura, razdolževanje
Objavljeno: 28.10.2016; Ogledov: 565; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici