| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


31 - 40 / 75
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
33.
ANALIZA UGLEDA ZAVAROVALNIC V SLOVENIJI
Mateja Vidovič, 2012, magistrsko delo

Opis: Dnevno srečevanje z informacijami, nam zavedno ali nezavedno pomaga oblikovati mnenje o organizaciji, izdelku ali storitvi. S primernim ugledom si organizacija, izdelek ali storitev v javnosti izoblikuje pozitiven ali negativen ugled. Ugled je postal sredstvo za dosego ekonomske vrednosti in je v današnjem času med najpomembnejšimi dejavniki za obstanek in tudi nadaljnji razvoj organizacije. Namen in cilj celotnega magistrskega dela je bilo ugotoviti, kako pomemben je ugled zavarovalnice, in ali ugled podjetja vpliva na odjemalčevo odločitev pri kateri zavarovalnici bo sklenil zavarovanje. V Sloveniji deluje kar nekaj zavarovalnic, zato smo našo analizo zavarovalnic omejili na tri največje slovenske zavarovalnice, kjer so nas predvsem zanimali različni dejavniki, ki vplivajo na ugled in na odločitev odjemalcev komitent katere bodo postali. Tri največje slovenske zavarovalnice na trgu, ki smo jih v raziskavi zajeli in jih predstavili, so Zavarovalnica Triglav d.d., Zavarovalnica Maribor d.d. in Adriatic Slovenica d.d. Osredotočili smo se na pomembnost njihovega ugleda s strani odjemalca. Že tržni delež zavarovalnic pove njihovo mesto na trgu, vendar smo želeli izvedeti, kako pomemben je ugled oz. ali le ta vpliva na odjemalčevo odločitev izbora zavarovalnice. V prvem delu smo predstavili teorijo, ki se nanaša na raziskavo. Kot prvo smo opredelili in razložili pojem ugleda in njegovo povezavo s podobnimi pojmi, ter nadaljevali z ugledom podjetja na splošno, ugledom blagovne znamke in ugledom vodstva podjetja. Kasneje smo se navezovali na pomembne dejavnike, ki so povezani z ugledom in našim magistrskim delom. V drugem delu teorije smo se osredotočili na storitev samo in z zavarovanjem povezanimi pojmi. Ker smo se v delu osredotočili na tri največje slovenske zavarovalnice, smo za konec teoretičnega dela predstavili vse tri omenjene zavarovalnice. Sledi empirični del, kjer smo za pridobitev podatkov raziskave izbrali anketni vprašalnik. V njega smo vključili elemente ugleda, ki so relevantni za naše delo. Predvsem smo se osredotočili na štiri ključne dejavnike in njihovo razmerje med izbranimi zavarovalnicami. Glavni dejavniki, ki so povezani tudi z zastavljenimi hipotezami, so zaupanje zavarovalnici, privlačnost zavarovalnice, družbena odgovornost zavarovalnice in njena naravnanost na prihodnost. Respondente smo povprašali še o drugih dejavnikih, ki so povezani z ugledom in so pomembni za našo raziskavo. Izbrali smo kvantitativno metodo raziskovanja, torej anketni vprašalnik. Slednjega smo ustrezno prilagodili naši raziskavi. Anketni vprašalnik smo razdelili med ciljno skupino, odjemalcem, s katerim smo pridobili podatke, ki smo jih analizirali. Vprašalnik je bil poslan priložnostno izbranim osebam iz različnih regij v Sloveniji. Da smo zajeli čim širši krog ljudi, smo za lažje pridobivanje podatkov v večini izvedli spletno anketiranje, za drugi del pa smo izvedli osebno spraševanje. Za lažjo analizo smo podatke izračunali s pomočjo programa SPSS in si pomagali s programom MS Excel. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo predstavili rezultate analize, s katerimi smo prišli do ugotovitev, kako ugled vpliva in ali če sploh vpliva na izbiro zavarovalnice oz. zavarovanja določene zavarovalnice ter kateri dejavnik ugleda je za odjemalce najbolj pomemben pri njihovem izboru. Na koncu smo prišli do zaključka, s katerim smo potrdili ali zavrgli na začetku zastavljene hipoteze. Zastavili smo si pet hipotez, ki so nas vodile skozi celotno magistrsko delo. Za pridobitev podatkov raziskovalnega problema smo tako uporabili metodo spraševanja – anketni vprašalnik. Zanesljivost anketnega vprašalnika je bila visoka, saj so bile vse vrednosti nad 0,8. Anketni vprašalnik nam je pomagal priti do podatkov, ki nam povedo ali hipotezo potrdimo ali zavrnemo. Zavrnili smo dve hipotezi, tri pa sprejeli. Hipotezo 1, 2 smo zavrnili, 3, 4 in 5 pa sprejeli, kar bomo v empiričnem delu tudi dokazali. V pomoč nam je bila literatura, različni članki, spl
Ključne besede: Identiteta podjetja, podoba podjetja, ugled podjetja, management storitev, zavarovalniška storitev, zavarovalništvo.
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 3419; Prenosov: 424
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

34.
35.
PRIMERJAVA UPORABE LUTK V 1. IN 2. STAROSTNEM OBDOBJU OTROK
Karolina Vidovič, 2012, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge je predvsem opisana pomembnost lutke na različnih področjih dejavnosti. S pomočjo strokovne literature je razložen tudi razvoj domišljije in samopodobe pri uporabi lutke, pa tudi vloga vzgojitelja pri uporabi lutke. Razloženo je, zakaj je lutka pomembna v prvem in tudi v drugem starostnem obdobju otroka. Opisane so različne metode dela z lutko. Izpostavljena je uporaba lutke na različnih področjih dejavnosti, ki so zapisana v Kurikulumu za vrtce, ter primeri le-teh v povezavi z lutko. Namen diplomske naloge je ugotoviti, v katerem starostnem obdobju predšolskih otrok vzgojitelji pogosteje uporabljajo lutko pri svojem delu. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili vsem vzgojiteljem in vzgojiteljicam v 14 vrtcih v okolici Maribora (vrtec Fram, Selnica ob Dravi, Hoče, Ruše, Limbuš, Rače, Slivnica, Šentilj, Pesnica, Pernica, Rogoza, Kamnica, Zg. Duplek in Korena), smo želeli ugotoviti, v katerem starostnem obdobju otrok se v vrtcih pogosteje uporabljata lutka in lutkovna dejavnost. V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili rezultate anketnih vprašalnikov v obliki grafov in tabel, na podlagi katerih smo nato ovrednotili zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da je uporaba lutk v okoliških vrtcih skoraj enako zastopana v obeh starostnih obdobjih, le izdelovanje lutk je pogosteje izvajano v drugem starostnem obdobju otrok.
Ključne besede: predšolska vzgoja, vrtec, lutka, lutkovna dejavnost, vzgojitelj
Objavljeno: 25.07.2012; Ogledov: 2122; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

36.
SAMOPODOBA, AGRESIVNOST IN USPEŠNOST INVENTORJEV, INOVATORJEV IN PODJETNIKOV
Danilo Vidovič, 2012, magistrsko delo

Opis: Inventorji, inovatorji in podjetniki se danes srečujejo z vedno novimi izzivi, možnostmi, priložnostmi in tudi ovirami. Da bi lažje prepoznali potencialne in spoznali obstoječe inventorje, inovatorje in podjetnike, je vsekakor pomembno, da vemo, po čem se inventorji, inovatorji in podjetniki razlikujejo med seboj, kar smo proučevali tudi v tem delu. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili proučevane skupine (inventorje, inovatorje in podjetnike) in proučevane spremenljivke (samopodobo, agresivnost in uspešnost). Pri proučevanih skupinah smo se predvsem osredotočili na njihove opredelitve ter značilnosti, tudi osebnostne. Pri proučevanih spremenljivkah smo na začetku na kratko opisali osebnostne značilnosti (še posebej Slovencev) ter s tem skušali pripraviti podlago za čim boljši opis samopodobe, agresivnosti ter uspešnosti. Vse tri spremenljivke smo želeli povezati tudi s proučevanimi skupinami, pri čemer smo ugotovili, da dejansko takšne raziskave še ne obstajajo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali obstajajo med inventorji, inovatorji in podjetniki kakšne razlike v samopodobi, agresivnosti in uspešnosti. Samopodobo smo preverjali na podlagi Malhotrove lestvice, agresivnost s pomočjo Buss-Perry vprašalnika agresivnosti, uspešnost pa smo preverjali na podlagi samoocene anketiranih in Ashtonovih 10 načinov ocene osebne uspešnosti. S pomočjo ničelnih hipotez smo preverili, ali obstajajo razlike v samopodobi, agresivnosti in uspešnosti med inventorji, inovatorji in podjetniki ter tudi, ali obstajajo razlike med uspešnimi in neuspešnimi inventorji, inovatorji in podjetniki v samopodobi in agresivnosti. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med inventorji, inovatorji in podjetniki v samopodobi in agresivnosti, kot tudi med uspešnimi in neuspešnimi inventorji, inovatorji in podjetniki v samopodobi in agresivnosti. Nismo pa zaznali razlik med proučevanimi skupinami v uspešnosti.
Ključne besede: samopodoba, agresivnost, uspešnost, inventor, invencija, inovator, inovacija, podjetnik, podjetništvo
Objavljeno: 25.02.2013; Ogledov: 1158; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (4,12 MB)

37.
VPLIV GEOMETRIJSKIH PARAMETROV NA ENERGIJSKO BILANCO STAVBE
Kaja Vidovič, 2012, diplomsko delo

Opis: Energijsko učinkovita gradnja kot vedno pogostejši način gradnje pri nas in v Evropi teži k razbremenjevanju okolja. V diplomskem delu so predstavljena načela takšne gradnje, s poudarkom na izkoriščanju sončne svetlobe v odvisnosti od geometrijskih parametrov. Na osnovi različnih modelov smo ugotavljali, kako vpliva faktor oblike na porabo energije. Uporabili smo različni lokaciji in preverjali, kakšen vpliv ima zemljepisna širina na izbrano obliko objekta in delež zasteklitve.
Ključne besede: faktor oblike, energijsko učinkovita gradnja, energijska bilanca
Objavljeno: 26.09.2012; Ogledov: 1184; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

38.
GOVOR V ZAGOJIČIH
Marjetka Vidovič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so prikazane značilnosti govora vasi Zagojiči na štirih ravninah, in sicer na glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedoslovni. S pomočjo Vprašalnice za slovenski lingvistični atlas in prostega govora dveh informatork, ki že vse življenje živita v Zagojičih, sem zbrala dovolj gradiva za raziskovanje in ugotavljanje značilnosti govora. Gradivo je bilo posneto in zapisano s fonetično pisavo. Sledilo je natančno preučevanje gradiva na posamezni ravnini. Zagojiški govor se uvršča v prleško narečje, to pa spada v panonsko narečno skupino. Značilen je enoglasniški samoglasniški sistem, sestavljen iz dolgih, kratkih in nenaglašenih samoglasnikov. Kratke samoglasnike ima tudi na mestih, kjer se v knjižnem jeziku ne pojavljajo. Naglas je jakostni. Pri oblikoslovju so ohranjeni vsi trije spoli, števila, prevladuje pregibanje po nepremičnem naglasnem tipu, deležnik na -l se končuje na -a in ne pozna predpreteklega glagolskega časa. Stavki so večinoma dvodelni. Pogosto imajo okrnjeno zgradbo, saj gre za nezapisan govor, kjer se govorec načeloma vnaprej ne pripravi. Besedni red je poseben predvsem pri zanikanju. Tvorba priredij in podredij je takšna kot v knjižnem jeziku, razlikuje se le po posameznih vezniških besedah. Besedje zagojiškega govora je predvsem slovansko. Med prevzetimi besedami prevladujejo germanizmi, pojavljajo se tudi romanizmi.
Ključne besede: slovenski jezik, dialektologija, panonska narečna skupina, prleško narečje, zagojiški govor, Zagojiči
Objavljeno: 29.10.2012; Ogledov: 1103; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

39.
Ekonomske implikacije zlorabe prostitucije v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Stanko Vidovič, 2012, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času mediji posvečajo večjo pozornost pojavu prostitucije in trgovine z ljudmi. Trgovina z ljudmi je poleg trgovine z drogami, pranjem denarja in orožjem ena najbolj donosnih dejavnosti mednarodno organiziranega kriminala, ki pa ima hude posledice za varnost, blaginjo in človekove pravice žrtev. Osebe, s katerimi se trguje, so najpogosteje prisiljene v prostitucijo. Sam pojav prostitucije je posledica delovanja organiziranega kriminala, organiziran kriminal pa se tega področja loteva, ker zanj obstaja trg, na katerem lahko dobro zasluži. Ekonomska globalizacija v svetu, zmanjševanje socialne občutljivosti, nesposobnost mnogih revnih držav, da bi uresničevale socialne funkcije in vse globlji prepad med revnimi in bogatimi se vse bolj kažejo kot temeljni vzroki teh pojavov. Ekonomska determiniranost oz. narava prostitucije in trgovine z ljudmi ima več obrazov. Individualni ekonomski element pri storilcih trgovine z ljudmi in zlorabe prostitucije je iskanje zaslužka oz. bogatenje z izkoriščanjem drugih. Predpogoj tega ekonomskega elementa je seveda povpraševanje po tovrstnih storitvah. Za žrtve trgovine z ljudmi pa je relevanten ekonomski element (pogosto, ne pa vedno) slabo družbeno-ekonomsko stanje v matični državi, revščina in ekonomsko-socialne razlike med Vzhodom in Zahodom, Jugom in Severom. Vzrok za vdajanje v prostitucijo pa ni le ekonomski položaj, ampak tudi želja po zaslužku, ki ga ta dejavnost prinaša. V Sloveniji prostitucija po uveljavitvi sprememb Zakona o prekrških zoper javni red in mir ni več prepovedana, torej je dekriminalizirana. To pomeni, da ne gre več za prekršek, le registrirati jo ne moreš kot dejavnost – še vedno se torej opravlja vse na črno. Tako je bila prostitucija spravljena v okvir sive ekonomije. Vseeno pa bi najstarejša obrt na svetu morala biti obdavčena in regulirana, za kar pa bi seveda bil pred tem potreben miselni preskok družbe, ki bi kaj takega dejansko sprejel brez zadržkov. V teh težkih časih bi bili katerikoli prilivi v davčno blagajno zelo dobrodošli, še posebej če upoštevamo oceno policije, da naj bi se v tej dejavnosti obrnilo med 40-50 milijonov evrov letno.
Ključne besede: prostitucija, zakonska ureditev, legalizacija, siva ekonomija, trgovina z ljudmi, diplomske naloge
Objavljeno: 15.10.2012; Ogledov: 1609; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (275,03 KB)

40.
NAČRTOVANJE IN IZVEDBA ELEKTROOPREME MOSTNEGA ŽERJAVA
Andrej Vidovič, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava načrtovanje in izvedbo elektroopreme mostnega žerjava. Podan je splošen opis delovanja mostnega žerjava, elektrokrmilne omarice in njenih elementov, načrtovanje in pravilna izbira elektroopreme za zanesljivo delovanje žerjava. Pri tem smo se osredotočili na primer mostnega žerjava MŽ 5 t, ki je izdelan v podjetju Insem – Atmos žerjavi in dvižna tehnika d.o.o. v Hočah. Diplomska naloga zajema tudi izvedbo elektroopreme mostnega žerjava z montažo, zagonom ter končnimi nastavitvami, s katerimi želimo preveriti in dokazati, zanesljivo in varno delovanje mostnega žerjava.
Ključne besede: mostni žerjav, elektrooprema, frekvenčni pretvornik, preizkusi
Objavljeno: 22.05.2013; Ogledov: 1396; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (4,72 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici