| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
RUNE IN KOMUNIKACIJA PRI GERMANIH
Nina Kolšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Ljudstva, ki jih je Julij Cesar v "De bello Gallico" združil pod skupnim imenom Germani, so večinoma predstavljena kot preprosti barbari, ki so znali le ropati in loviti divjad. Ta slika, ki je Cesarju služila predvsem za zastrahovanje, je na žalost marsikje ostala do danes, čeprav nam arheologija danes dokazuje, da je zelo daleč od resnice. Tudi o pismenosti Germanov se načeloma govori šele od nastanka rokopisov v samostanih na germanskih tleh. Dejstvo, da so Germani imeli svoj črkopis, ki so ga uporabljali ponekod vse do konca 19. stoletja se redkokdaj omeni, če že, potem le v nekaj stavkih. S pomočjo rezultatov arheoloških izkopavanj in študijami artefaktov, ki so jih opravili raziskovalci, lahko danes zasledujemo razvoj run vse od magičnih znakov, do pravega črkopisa in razvoj ter prilagoditev tej novi uporabi skozi stoletja. Germani so svoj črkopis uporabljali tako za preproste napise na vsakodnevnih predmetih, kakor tudi na spomenikih. Na žalost so spremembe v kulturi in religiji s sabo prinesle tudi novo pisavo, ki je postopoma, na nekaterih področjih hitreje, na drugih počasneje, izpodrinila tradicijo. Na območjih, kjer moč cerkve ni bila tako velika, so rune uporabljali za zapisovanje prošenj in molitev tako v latinskem kakor tudi v svojem jeziku. Rune pa so uporabljali tudi v pisni komunikaciji med posamezniki.
Ključne besede: Germani, runska pisava, razvoj pisave, razvoj jezika, arheološke najdbe
Objavljeno: 04.04.2011; Ogledov: 2095; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

5.
UČENJE TUJEGA JEZIKA: PRIMERJAVA NEMŠKEGA JEZIKA Z MATERNIM JEZIKOM - GLAGOLSKE KATEGORIJE S PSIHOLINGVISTIČNEGA VIDIKA
Mihael Bohorč, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena teorija Piageta in Kohlberga in teorija o kompleksnosti časov. V nadaljevanju smo ugotavljali, v kolikšni meri se te teorije potrdijo v praksi. Poleg tega smo pri glagolskih kategorijah (časi, spregatve in vrstni red glagolskih elementov) ugotavljali težavnostno stopnjo. To smo proučevali s pomočjo eksperimenta, v katerem so sodelovali učenci osmega razreda OŠ Rače in dijaki tretjega letnika tehniške gimnazije ŠC Krško-Sevnica. Eksperiment je bil sestavljen iz dveh delov, tipa 1 in tipa 2. Tip 1 zajema številne naloge v različnih časih, tip 2 pa naloge z določenimi temami, kjer naj bi učenci napisali čim več v ustrezno izbranem času. Da smo ugotovili primerjavo nemškega jezika s slovenskim maternim jezikom, so učenci rešili naloge obeh tipov tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku. Učenci, ki so sodelovali pri eksperimentu, spadajo v zadnjo mentalno razvojno stopnjo po Piagetu in Kohlbergu. V tem stadiju so učenci sposobni svoje odločitve samostojno sprejeti, kar se je pokazalo tudi pri reševanju nalog. Učenci si pri reševanju nalog niso dovolj prizadevali, saj smo zaznali pomanjkanje motivacije in zato so bili tudi rezultati nekoliko slabši kot bi lahko bili. Nekaterih nalog sploh niso rešili, pri drugih pa so zaradi nezainteresiranosti naredili veliko več napak in dejansko niso pokazali svojih sposobnosti in znanja. Pri preverjanju glagolskih kategorij (časov, spregatev, vrstnega reda glagolskih elementov) so gimnazijci pri nalogah v nemškem jeziku pri časih naredili najmanj napak, največ pa pri spregatvah in vrstnemu redu glagolskih elementov. Pri reševanju nalog v slovenskem jeziku so imeli najmanj napak pri vrstnemu redu glagolskih elementov in največ napak pri časih ter spregatvah. Osnovnošolci so pri nalogah v slovenskem jeziku naredili največ napak pri spregatvah in najmanj pri časih. Pri nalogah v nemškem jeziku pa so naredili najmanj napak pri časih in največ pri spregatvah. Torej imajo te tri glagolske kategorije različne težavnostne stopnje, zato so se napake pokazale tudi v skladu s to težavnostjo. Več napak je bilo pri kategoriji z višjo težavnostno stopnjo. Pri nalogah v nemškem jeziku so najvišja težavnostna stopnja spregatve, najnižja pa časi. Tudi pri nalogah v slovenskem jeziku so najvišja težavnostna stopnja spregatve, pri časih in vrstnemu redu glagolskih elementov pa je težavnostna stopnja najnižja. Z analizo smo pri kompleksnosti časov ugotovili, da je od vseh časov najmanj markiran sedanjik, nekoliko višjo stopnjo markiranosti prikazuje prihodnjik, pretekliki pa so tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku najbolj markirani. Spoznali smo, da so pretekliki kompleksnejši od sedanjika in prihodnjika. Prihodnjik kot nesedanjost je manj markiran od preteklikov, saj ima bolj vpadljivo in lažje prepoznavno obliko ter ustrezno formalno markiranost. S temi ugotovitvami lahko teorijo o kompleksnosti sedanjosti v nasprotju z nesedanjostjo potrdimo. V hipotezi smo trdili, da učni načrti za nemščino kot tuj jezik v gimnaziji predvidevajo več časa za ukvarjanje s slovničnimi kategorijami kot učni načrti v osnovni šoli. Iz tega lahko sklepamo, da naj bi bila tudi slovnična znanja gimnazijcev bistveno boljša. Z analizo smo ugotovili, da so gimnazijci v primerjavi z osnovnošolci naloge v nemškem jeziku v sedanjiku in pretekliku (Perfekt) bolje rešili, naloge v pretekliku (Präteritum) in prihodnjiku pa slabše. Če primerjamo vse naloge ugotovimo, da so bili gimnazijci pri reševanju nalog uspešnejši od osnovnošolcev. Tudi znotraj glagolskih kategorij (časov, spregatev, vrstnega reda glagolskih elementov) so bili rezultati v gimnaziji boljši kot v osnovni šoli. S temi ugotovitvami smo hipotezo potrdili.
Ključne besede: učenje tujega jezika, glagolska kategorija, eksperiment, kompleksnost, razvojna stopnja
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 2435; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

6.
STRES IN ČUSTVENA INTELIGENCA PRI SIMULTANEM TOLMAČENJU
Miha Hartman, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil raziskati stres pri profesionalnih simultanih tolmačih in študentih tolmačenja ter povezavo med stresom in čustveno inteligenco. V prvem delu diplomske naloge sem opisal razvoj tolmačenja kot relativno mlade znanstvene vede. Nato sem predstavil nekaj definicij stresa in čustvene inteligence. V zadnjem delu naloge sem analiziral anketo, ki sem jo sestavil v ta namen. S pomočjo ankete in raziskave, ki je bila izvedena v okviru mednarodnega združenja profesionalnih tolmačev AIIC, sem vzpostavil povezavo med čustveno inteligenco in stresom ter ugotovil razlike pri doživljanju in obvladovanju stresa med študenti in profesionalnimi tolmači.
Ključne besede: Stres, čustvena inteligenca, tolmačenje, dr. John Eaton, AIIC.
Objavljeno: 17.02.2011; Ogledov: 2279; Prenosov: 241
.pdf Celotno besedilo (503,82 KB)

7.
PREVAJANJE V POVEZAVI Z BESEDILNIMI VRSTAMI - PRAVNA BESEDILA (PODVRSTA FRANŠIZNA POGODBA)
Andreja Jarc, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge Prevajanje v povezavi z besedilnimi vrstami - pravna besedila (podvrsta: franšizna pogodba) je predstaviti in analizirati problematiko prevajanja strokovnih besedil oziroma pravnih besedil s podvrsto franšizna pogodba. Za uspešno, razumljivo in jasno predstavitev tega problema bom najprej pričela z deskripcijo teorij prevajanja strokovnih besedil. Sledila bo analiza pogodbe kot besedilne vrste, kjer se bom ukvarjala s primerjavo slovenske pogodbe definirane po Uradnem listu Slovenije z nemško pogodbo definirano po Nemškem državljanskem zakoniku. Sledila bo opredelitev problema pravnega jezika in terminologije, zaradi različnih pravnih sistemov. Predstavila bom pomen poznavanja prava, značilnosti franšizinga v Sloveniji in Nemčiji ter ključne elemente franšizne pogodbe. V nadaljevanju se bom osredinila predvsem na terminologijo pravnega jezika in franšizne pogodbe. Sledila bo opredelitev in opis prevajalske strategije pri prevajanju franšizne pogodbe, kjer bom omenila pomen skoposa, ekvivalence/enakovrednosti; avtorja in naslovnika, pravne terminologije ter strukture pravnih besedil oziroma franšizne pogodbe. V nadaljevanju bom predstavila svoja prevoda franšiznih pogodb. Prvi prevod franšizne pogodbe bo narejen iz slovenskega v nemški jezik, drugi prevod bo narejen iz nemškega v slovenski jezik. Pri obeh prevodih bom povezala teoretični del diplomske naloge s praktičnim, tako da se bom natančno osredotočila na pravno terminologijo in njene prevode s sklicevanjem na teorijo prevajanja strokovnih besedil ter sproti povzemala:  razloge za izbiro prevoda terminov, ki se pojavljajo v franšizni pogodbi,  kakšno prevajalsko strategijo sem uporabila pri prevajanju franšizne pogodbe in zakaj,  razlike pri prevajanju terminov, ki nastanejo zaradi različnih pravnih sistemov in kako si pomagati v takšni prevajalski situaciji  kako pomembno je teoretično (pred)znanje pri prevajanju franšizne pogodbe in kaj se dogaja v glavi prevajalca med prevajanjem franšizne pogodbe. V sklepu bom razložila in povzela dosežene rezultate in ugotovitve, ki so nastale pri prevajanju franšizne pogodbe. Metodologija moje diplomske naloge je induktivno-deduktivna z vključitvijo besedilne analize. Analiza franšizne pogodbe bo zadevala franšizno pogodbo v okviru pravnih besedil, ki jih bodo predstavljale leksikalne, stilne, besedilne in terminološke vrzeli franšizne pogodbe. Pomemben del diplomske naloge bo tudi omemba vpliva kulture in poznavanja prava pri prevajanju franšizne pogodbe. Cilji diplomske naloge so:  pomoč pri prevajalskih težav povezanih s pravno terminologijo in poznavanjem oziroma nepoznavanjem prava pri prevajanju franšizne pogodbe,  najti ustrezno prevajalsko strategijo za prevajanje franšizne pogodbe,  opozoriti na ključne razlike med nemško in slovensko franšizno pogodbo, povzeti splošne ugotovitve, ki so nastale pri prevajanju strokovnih besedil in  podati smernice za relevanten, jasen, natančen, razumljiv, skratka kakovosten in uspešen prevod franšizne pogodbe. Pričakovani rezultat diplomskega dela je potrditev oziroma ujemanje postopkov prevajanja obeh omenjenih prevodov franšiznih pogodb s teorijo prevajanja pravnih besedil in prevajanja nasploh.
Ključne besede: Ključne besede: prevajanje, prevod, prevajalec/prevajalka, skopos, ekvivalenca, pravni jezik, pravna terminologija, pogodba, franšizing, franšizna pogodba
Objavljeno: 19.07.2011; Ogledov: 3437; Prenosov: 413
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

8.
TOLMAŠKE STRATEGIJE - POSEBNOSTI SIMULTANEGA TOLMAČENJA
Maja Davis, 2011, diplomsko delo

Opis: Simultano tolmačenje že zaradi svoje narave zelo obremenjuje tolmačeve kognitivne vire. Da lahko uspešno obvladujejo različne sociolingvistične in sociokulturne dejavnike, ki vplivajo na njihovo sposobnost učinkovitega tolmačenja, morajo tolmači uporabljati različne vrste tolmaških strategij ali tako imenovanih obvladovalnih strategij, ki jih razumemo kot različne tehnike, s pomočjo katerih tolmači zagotovijo, da je njihovo tolmačenje karseda učinkovito. Naša hipoteza je bila, da uporabljajo tolmači te obvladovalne strategije kot proaktivne jezikovne strategije za obvladovanje govornega okolja in da so del jezikovnega procesa, ki je neločljivo povezan z vsakim tolmačenjem. Namen naše naloge je bil analizirati uporabo različnih obvladovalnih strategij in ugotoviti, ali jih simultani tolmači uporabljajo za obvladovanje jezikovnih izzivov tolmačenja in kot mehanizem za uspešen prevod. Da bi raziskali in analizirali uporabo tovrstnih strategij pri simultanem tolmačenju, smo izvedli raziskovalno anketo s pomočjo vprašalnika, ki smo ga izročili ali poslali poklicnim konferenčnim tolmačem. V anketi je sodelovalo dvanajst poklicnih simultanih tolmačev. Naša raziskava je pokazala, da simultani tolmači za obvladovanje raznovrstnih izzivov, ki se neizogibno pojavljajo pri njihovem delu, zelo pogosto uporabljajo različne vrste tolmaških oziroma obvladovalnih strategij. Rezultati raziskave so potrdili, da so tovrstne strategije del jezikovnega procesa, ki je osnova za vsako uspešno tolmačenje, in da so ključne za zagotavljanje kakovostnega in uspešnega simultanega tolmačenja.
Ključne besede: simultano tolmačenje, tolmaški izzivi, tolmaške strategije, obvladovalne strategije
Objavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 1226; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (507,23 KB)

9.
PODNASLAVLJANJE FILMA AMERICAN PIE GLEDE NA JEZIKOVNE ZVRSTI
Klara Anžič, 2012, diplomsko delo

Opis: Podnaslavljanje je posebna prevajalska dejavnost, ki zahteva tako jezikovno kot tudi tehnično znanje. Diplomsko delo obravnava podnaslavljanje komedije American Pie glede na jezikovne zvrsti, pri tem pa se osredinja predvsem na sleng, kletvice in psovke. V teoretičnem delu so predstavljeni teorija skoposa, kriteriji kakovostnega podnaslavljanja in jezikovne zvrsti slovenskega jezika, empirični del pa zajema analizo prevajanja jezikovnih zvrsti (slenga, kletvic, psovk in vulgarizmov) z vidika teorije skoposa in kriterijev kakovostnega podnaslavljanja.
Ključne besede: podnaslavljanje, sleng, kletvice, psovke, skopos
Objavljeno: 19.03.2012; Ogledov: 1618; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (489,91 KB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici