Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zdravstveni sektor je zaradi daljšanja življenjske dobe in drugih demografskih sprememb deležen vedno večjega pritiska, saj prihaja do neravnovesja med razpoložljivimi kadrovskimi kapacitetami in povpraševanjem po oskrbi. Zdravstvene organizacije se na kadrovskem področju srečujejo s težavami pri privabljanju in zadrževanju kadra. Mednje lahko uvrstimo tudi domove za starejše, ki se bodo soočali z vedno večjim primanjkljajem prostih postelj za stanovalce. Kadrovski izzivi na področju zdravstva močno otežijo nudenje kvalitetne oskrbe. Da se temu problemu zoperstavijo in privlačijo zadostno količino ustrezno usposobljenega strokovnega kadra, je pomembno, da se zdravstvene organizacije predstavijo kot konkurenčen in zaželen delodajalec. Slednje pa lahko dosežejo preko izgradnje privlačne znamke delodajalca, problem pa se pojavi, ker je znamčenje zdravstvenih organizacij kot delodajalca malo raziskano. Namen magistrskega dela se je tako nanašal na prispevek k malo raziskanemu področju, s fokusom na znamko delodajalca domov za starejše v Sloveniji. Problem smo preučevali skozi perspektivo teorije delovnih zahtev in virov (Bakker in Demerouti, 2007) in skušali ugotoviti, kako različni dejavniki delovnega okolja vplivajo na izbrana kazalnika znamke delodajalca. V kontekstu naše raziskave sta ta kazalnika priporočenost organizacije s strani zaposlenih in namera za odhod iz organizacije. Na vzorcu 555 zaposlenih iz šestih domov za starejše v Sloveniji smo v kontekstu naročniške raziskave svetovalnega podjetja ugotovili, da so delovne zahteve negativno napovedovale kazalnik priporočenosti organizacije s strani zaposlenih in pozitivno napovedovale namero za odhod. Kljub temu, da se je vsak posamičen vir izkazal kot pomemben napovednik kazalnikov znamke delodajalca, smo ob sočasni vključenosti vseh spremenljivk v raziskovalna modela lahko opazili, da so nekateri delovni viri izgubili svojo statistično pomembno napovedno moč, pozitivna povezava varnosti zaposlitve z namero za odhod iz organizacije pa je predstavljala nepričakovan rezultat. Mediacije so bile vedno statistično pomembne, s tem da so bile nekatere delne, druge pa popolne, kar smo pripisali kompleksnosti mediacijske spremenljivke zadovoljstva s službo in naravi v model vključenih delovnih virov. Ob primerjavi pojasnjevalne moči ekonomskih in ne-ekonomskih dejavnikov v odnosu s kazalniki znamke delodajalca smo v nasprotju s pričakovanji ugotovili, da so več variance v obeh odvisnih spremenljivkah pojasnili ekonomski dejavniki. Rezultat nas je usmeril v raziskovanje kompleksnosti ekonomskih dejavnikov in njihove osrednje vloge pri zadovoljstvu zaposlenih Izpeljavo zaključkov sicer omejijo pomanjkljivosti magistrskega dela, kljub temu pa so rezultati uporabni za razumevanje znamčenja domov starejših kot delodajalca in vlogo, ki jo v tem procesu predstavljajo različne delovne zahteve in viri.
Ključne besede: domovi starejših, znamka delodajalca, delovne zahteve, delovni viri, namera za odhod iz organizacije, kazalnik priporočenosti organizacije s strani zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (979,53 KB)

Opis: Employees are increasingly involved in work during their leisure time through positive and negative cognitions and emotions (e.g., think positively, feel enthusiastic, ruminate, or worry about work). The so-called positive cognitive–affective involvement may increase work-related well-being, whereas negative cognitive–affective involvement may result in impaired work-related well-being. Although there is evidence on the (work-related) consequences of positive and negative cognitive–affective involvement, the job-related (i.e., job autonomy) and person-related (i.e., cognitive flexibility) antecedents of cognitive–affective involvement are less understood. Therefore, the aim of this study was to investigate the interactive effects of job autonomy as a job-related antecedent and cognitive flexibility as a person-related antecedent on positive and negative cognitive–affective involvement and on subsequent work-related well-being (i.e., work engagement, emotional exhaustion, cynicism). Using a three-wave time-separated study design, we collected data from 357 employees. Results from structural equation modeling revealed that cognitive flexibility strengthens the relationships between job autonomy and both positive and negative cognitive–affective involvement. Moreover, cognitive flexibility moderates the indirect effects of job autonomy on work-related well-being via positive and negative cognitive–affective involvement. Overall, the findings advance scholarly knowledge about the antecedents and outcomes of positive and negative cognitive–affective involvement.
Ključne besede: work-life interference, work-home integration, cognitive affective involvment, job authonomy, cognitive flexibility, work-related well-being
Objavljeno v DKUM: 18.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (657,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Številne teoretične nejasnosti in metodološke pomanjkljivosti na področju zdravega vodenja so v zadnjem desetletju spodbudile razvoj konceptualno raznolikih modelov in merskih instrumentov. V sklopu magistrske naloge smo se odločili za prevod in validacijo Vprašalnika k zdravju usmerjenega vodenja (angl. Health-Oriented Leadership Inventory – HoL), ki je v preteklih raziskavah izkazal dobro psihometrično ustreznost in celostno obravnavo koncepta. Vprašalnik temelji na štirih dimenzijah vodstvene skrbi za zdravje: zavedanju zdravja, vrednotenju zdravja, življenjskem slogu in zdravju podpornem vedenju. Osrednji cilj raziskave je bil preveriti faktorsko strukturo slovenskega prevoda vprašalnika ter oceniti njegove osnovne psihometrične značilnosti. Dodatno smo konstruktno veljavnost preverjali s povezavami z vsebinsko sorodnimi konstrukti, kriterijsko veljavnost pa s preverjanjem, ali zdravju usmerjeno vodenje pojasnjuje dodatno varianco v psihofizičnem zdravju zaposlenih nad obstoječimi oblikami splošnega vodenja (transformacijsko vodenje). V raziskavi je sodelovalo 227 zaposlenih oseb (149 žensk in 78 moških), starih med 18 in 62 let. Podatki so bili zbrani s pomočjo testne baterije, ki je poleg vprašalnika HoL vključevala tudi Vprašalnik za oceno izgorelosti (BAT), Lestvico psihofizičnega zdravja (SPFZ-2), Vprašalnik delovnih zahtev in resursov, del Vprašalnika multifaktorskega vodenja (MLQ) in enopostavkovno mero delovnega zadovoljstva. Rezultati so potrdili večdimenzionalno in hierarhično strukturo vprašalnika, skladno s teoretičnim modelom, ob tem pa smo zaznali nekatere metodološke težave, ki smo jih pojasnili in utemeljili v poglavju Interpretacija, kjer smo podali tudi predloge za nadaljnje raziskovanje in izboljšave. Korelacije z drugimi konstrukti dodatno potrjujejo konstruktno veljavnost, regresijska analiza pa je razkrila dodatni prispevek HoL pri napovedovanju zdravja zaposlenih, kar potrjuje njegovo kriterijsko veljavnost in uporabnost v raziskovalne in kadrovske namene.
Ključne besede: K zdravju usmerjeno vodenje, validacija, psihofizično zdravje, izgorelost, delovne zahteve in viri, delovno zadovoljstvo, transformacijsko vodenje
Objavljeno v DKUM: 09.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,81 MB)

Opis: Background: The changing landscape of the work environment, which often encompasses expectations of employees being continuously available, makes it difficult to disengage from work and recover. This can have a negative impact on employees’ well-being, resulting in burnout, depression and anxiety, among other difficulties. The current study will test the effectiveness of two different online interventions (i.e., cognitive behavioral therapy; CBT and mindfulness-based stress reduction; MBSR) on employees’ psychological detachment, burnout and other variables related to general (e.g., life satisfaction) and work-specific (e.g., work engagement) well-being. Methods/design: The study is designed as a randomized control trial with two intervention groups (i.e., CBT, MBSR) and a waitlist control group. Participants will be full-time employees from a wide range of organizations from Slovenia, who report moderate difficulties with psychological detachment from work and burnout and are not receiving any other form of treatment. The online interventions will encompass 12 sessions over 6 weeks (2 sessions per week); each session will include 1) an active audio-guided session and 2) home assignments, accompanied by handouts and worksheets. The study outcomes (i.e., psychological detachment, burnout, general and work-specific well-being), potential mechanisms (i.e., work-related maladaptive thinking patterns, mindfulness) and moderators (e.g., supervisor support for recovery) will be assessed immediately before and after the interventions (pre and post measurement) and 3 months after intervention completion (follow-up). Additionally, participants will fill out questionnaires for the assessment of the central mechanisms and study outcomes each week. Discussion: We expect that the CBT-based intervention will lead to greater improvements in psychological detachment from work and burnout compared to the MBSR and the waitlist control group. Additionally, we expect that the CBT-based intervention will also lead to greater enhancement of both general and work-related well-being.
Ključne besede: psychology, detachment from work, well-being, cognitive-behavioral intervention, mindfulness
Objavljeno v DKUM: 23.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (651,48 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Clinical pharmacists have not yet become an integral part of interdisciplinary ward rounds in most psychiatric hospitals across the European Union. This retrospective observational pre-post study examined the impact of clinical pharmacist recommendations in an interdisciplinary medical team during psychiatric hospital rounding. The study included all patients in a Slovenian psychiatric hospital who were hospitalized 2019-2020. The clinical pharmacist made 315 recommendations for a total of 224 participants (average age M = 59.4, median = 56). Psychiatrists accepted 295 (93.7%) of the recommendations. After the recommendations, the number of expressed and potential drug-related problems decreased in 166 (93.8%) and 129 (93.8%) interventions, respectively. Three months after discharge, 222 accepted recommendations were continued (70.5%). The most common recommendations were related to antipsychotics (19.4%, N = 61) followed by antidepressants (16.8%, N = 53). Including a clinical pharmacist in the interdisciplinary ward rounds at a psychiatric hospital reduced the number of expressed and potential drug-related problems with a very high recommendation acceptance rate. These results are the first in Central Europe to explore the benefits of including a clinical pharmacist in ward rounding.
Ključne besede: clinical pharmacist, clinical pharmacy, psychiatry
Objavljeno v DKUM: 10.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 1090
Celotno besedilo (953,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...