| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 62
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Predlog za razvoj temačnega turizma v Mariboru
Katarina Tement, 2020, diplomsko delo

Opis: Mesto Maribor ima zelo pestro in bogato zgodovino. Vendar so številni dogodki, ki so se odvijali v mestu, imeli negativen vpliv na prebivalstvo. Tako bomo v diplomski nalogi raziskovali temačni turizem v Mariboru, ki zajema dogodke, povezane s nesrečami, žalostjo in smrtjo. V svetovnem merilu je temačni turizem že znana veja turizma, v Sloveniji pa je v fazi razvoja. Pregledali bomo, ali ima Maribor dovolj temačnih dogodkov in zgodb za ponudbo takšne vrste turizma. Raziskali bomo tudi, katere znamenitosti izven naših meja so označene kot temačni turizem (ang. dark tourism). V zaključku pa bomo ustvarili produkt potencialnih znamenitosti v Mariboru.
Ključne besede: Turizem, temačni turizem, Maribor
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 182; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

2.
Usklajevanje dela in zasebnega življenja pri zaposlenih v proizvodnji
Ariana Volpe, 2020, magistrsko delo

Opis: Posameznik je v vsakdanjem življenju primoran nenehno usklajevati zasebno življenje in delo. Kadar je usklajevanje med delom in zasebnim življenjem manj uspešno, prihaja do različnih posledic, kot sta konflikt med delom in družino ter izgorelost. Oba konstrukta sta bila v preteklosti raziskana na različnih vzorcih, manj na vzorcu zaposlenih v proizvodnji. Namen raziskave je bil raziskati usklajevanje dela in zasebnega življenja pri teh zaposlenih. V kvalitativnem delu raziskave smo skušali z izvedbo fokusne skupine pridobiti boljše razumevanje posebnosti dela v proizvodnji, ki so vezane na usklajevanje dela in zasebnega življenja. V drugem smo naše raziskovanje nadgradili z izvedbo kvantitativne raziskave relevantnih spremenljivk na to temo. V analizo smo vključili konflikt med delom in družino, izgorelost, središčnost vlog, miselni odklop od dela ter strategije soočanja s stresom. V fokusni skupini je sodelovalo 6 udeležencev, kvantitativni del pa je zajel 94 proizvodnih delavcev. Ugotovili smo, da obstaja pozitivna povezava med konfliktom med delom in družino ter izgorelostjo pri proizvodnih delavcih. Pri središčnosti družinskih vlog/delovnih vlog ter miselnemu odklopu od dela nismo našli pomembne povezave s konfliktom med delom in družino. Pri strategijah soočanja se je kot pomemben moderator odnosa med konfliktom delo-družina ter izgorelostjo izkazala le strategija miselna neaktivnost, pri konfliktu družina-delo pa strategije soočanja pozitivna reinterpretacija in rast, miselna neaktivnost ter iskanje emocionalne socialne podpore.
Ključne besede: delo, zasebno življenje, konflikt med delom in družino, izgorelost, zaposleni v proizvodnji
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 237; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Spletna intervencija čuječnosti za zmanjšanje izgorelosti pri študentih
Sanja Kolarič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preverjali učinke spletne intervencije čuječnosti na izgorelost, čuječnost, neprilagojene miselne vzorce, pozitivni in negativni afekt pri študentih. V začetku je bilo vključenih 118 udeležencev, ki so bili pozneje razdeljeni v eksperimentalno (končni N = 24) in kontrolno skupino (končni N = 19). Udeleženci v eksperimentalni skupini so bili deležni tritedenske intervencije čuječnosti (prirejene po programu NARA), pri kontrolni skupini ni bilo zadanih posebnih aktivnosti. Učinke intervencije smo preverjali s pomočjo mešane MANOVE in ugotovili, da je v času prišlo do določenih sprememb. Čeprav se te v izraženosti spremenljivk niso statistično pomembno razlikovale med kontrolno in eksperimentalno skupino, smo izvedli nadaljnje analize za vsako spremenljivko posebej. Naša glavna ugotovitev se nanaša na neprilagojene miselne vzorce, ki so se statistično pomembno različno spremenili v kontrolni in eksperimentalni skupini, zraven tega se je pokazala tudi velika velikost učinka. Kljub nekaterim pomanjkljivostim so se pokazale nezanemarljive spremembe v izraženosti spremenljivk, ki bi jih ob določenih pogojih lahko posplošili na populacijo. Raziskava je ena prvih v našem okolju, ki je vključevala spletno intervencijo čuječnosti. Slednja bi ob določenih izboljšavah lahko imela pomembno aplikativno vrednost pri zaposlenih in v organizacijskih okoljih nasploh.
Ključne besede: izgorelost, čuječnost, neprilagojeni miselni vzorci, spletna intervencija
Objavljeno: 14.09.2020; Ogledov: 304; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (806,03 KB)

4.
Prenašanje nalezljivih bolezni po kazenskem pravu, primer: COVID-19
Melisa Tement, 2020, diplomsko delo

Opis: Kdo bi še pred nekaj meseci verjel, da se lahko svet za nekaj časa ustavi? Na začetku leta 2020 je svet presenetila pandemija virusa COVID-19, ki je povzročil svetovno »koronakrizo« in poskrbel za velik ekonomski in socialni šok. Države so začele zapirati meje, začasno prekinile delovanje gostinstva in turizma, zapirati so se začele izobraževalne ustanove in ustavil se je velik del proizvodnje. Močno je posegla v človekove pravice in svoboščine na področju družbenega življenja in države prisilila v sprejetje nenadnih in strogih ukrepov. Trdimo lahko, da je kriza ob zdravstvu in ekonomiji močno posegla tudi na pravno področje in razkrila temeljne pomanjkljivosti državnih ureditev. Ustava Republike Slovenije nam določa trajnost človekovih pravic, ki jih je mogoče začasno razveljaviti ali omejiti. Takšno poseganje v človekove pravice je lahko le začasno, v obdobju trajanja izrednih razmer. Ustavno sodišče je v svojih odločbah vzpostavilo načelo sorazmernosti kot eno izmed temeljnih meril ustavno-sodne presoje posebnih ukrepov. Interesi širše javnosti morajo biti toliko močnejši, da je določen poseben ukrep dopusten. Vsak posameznik mora poskrbeti, da s svojim ravnanjem ne širi nalezljive bolezni ali kako drugače ne ogroža zdravja oziroma življenja drugih. Za širjenje nalezljive bolezni in neupoštevanje posebnih ukrepov lahko posameznik kazensko odgovarja. Kazensko pravo ima veliko vlogo pri varstvu pred nalezljivimi boleznimi, ker s svojimi funkcijami varuje temelje vrednote vsake družbe. Naš Kazenski zakonik v 177. členu opredeljuje kaznivo dejanje prenašanje nalezljivih bolezni in ga uvršča v poglavje kaznivih dejanj, ki varujejo človekovo zdravje kot kazenskopravno zavarovano dobrino. Iz pravne norme je razvidno, da gre za poškodbeno kaznivo dejanje, ker mora za dokončanje kaznivega dejanja priti do prenosa nalezljive bolezni na vsaj eno osebo. Povzročitev splošne nevarnosti iz 314. člena Kazenskega zakonika velja za temeljno ogrozitveno kaznivo dejanje, ki je uvrščeno v poglavje kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja. Prepovedana posledica, ki mora nastati, je povzročitev konkretne nevarnosti za življenje ljudi. Temeljni predpis, na katerega se sklicujejo takšna kazniva dejanja, je Zakon o nalezljivih boleznih. Zakon določa splošne in posebne ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni, ki jih mora v skladu s splošno družbeno koristjo zagotavljati država. Določa nalezljive bolezni, ki ogrožajo zdravje prebivalcev Republike Slovenije. Zakon navaja več posebnih ukrepov, ki so potrebni za preprečevanje nalezljivih bolezni. Najbolj problematična ukrepa, ki določata omejitve gibanja, sta karantena in osamitev oziroma izolacija. Slovenija je 12. 3. 2020 na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih zaradi naraščanja števila okužb s koronavirusom razglasila epidemijo. Od takrat je bilo v zelo kratkem času sprejetih veliko odlokov in odredb z zakonsko močjo. Kršiteljem ukrepov je bilo predpisanih nekaj kazni in glob, za nekatere pa kazenski zakonik predvideva celo zaporne kazni.
Ključne besede: kazensko pravo, kaznivo dejanje, prenašanje nalezljivih bolezni, COVID-19, epidemija, koronavirus
Objavljeno: 25.08.2020; Ogledov: 847; Prenosov: 223
.pdf Celotno besedilo (585,44 KB)

5.
Delati znamo – kaj pa počivati?: Okrevanje po delu z vidika psiholoških izkustev in endokrinega delovanja ter njegov pomen pri razvoju izgorelosti
Barbara Sopčić, 2020, magistrsko delo

Opis: Stres in obremenitve sta stalna spremljevalca sodobnih delovnih mest, zato je poleg veščin in znanja za uspešno delo potrebno tudi hitro in učinkovito obnavljanje energije, zmanjševanje obremenjenosti ter pridobivanje novih virov. Ta proces obnavljanja, ki poteka na psihofiziološki ravni, imenujemo okrevanje oz. počitek po delu. V tej prečni raziskavi smo preučevali, kako posamezne izkušnje in vzorci počitka po delu prispevajo k razvoju spočitosti, zmanjšanju utrujenosti, kvaliteti spanca in spremembam v endokrinem delovanju ter kakšna je vloga kvalitete počitka pri razvoju dolgotrajnejših izidov kot je izgorelost. V raziskavo je bilo vključenih 49 delovno aktivnih pisarniških delavcev, zaposlenih v večjem slovenskem storitvenem podjetju. Psihološki vidiki okrevanja so bili ocenjevani s pomočjo baterije samoocenjevalnih vprašalnikov, raven hormona kortizola pa smo vzorčili z odjemom sline, kjer je bilo v skladu s smernicami upoštevanih več kontrolnih spremenljivk. Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da psihološka izkustva okrevanja pomembno določajo raven utrujenosti in spočitosti, obenem pa višja raven doživljanja raznolikih psiholoških izkustev okrevanja v času po delu podpira običajno endokrino delovanje, zaznano v jasno doseženem vrhu in jutranjemu odzivu kortizola. Dodatno smo s pomočjo analize latentnih profilov na vzorcu identificirali štiri različne profile okrevanja po delu, kjer je najpogostejši profil »spočiti – problemsko usmerjeno vpeti v delo« (34,7 %). Počitek po delu je pokazal pomembno vlogo tudi pri izgorelosti in njenih sekundarnih simptomih, kjer izstopata predvsem občutek spretnosti ter afektivna ruminacija, ki kot mediatorja predstavljata ključen varovalni dejavnik in dejavnik tveganja. Z upoštevanjem izraženosti izgorelosti smo osvetlili polemiko t. i. adrenalne izgorelosti, kjer rezultati sugerirajo, da pojava izgorelosti ne spremlja zmanjšano delovanje endokrine osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza, medtem ko določena odstopanja v parametrih kortizola lahko zaznamo pri tistih z izraženimi atipičnimi simptomi (psihološki distres, psihosomatske težave in depresivno razpoloženje). Z raziskavo smo pridobili nekatere pomembne iztočnice, ki kažejo, da je za zaposlene, ki se soočajo z izgorelostjo ključno doseganje sprememb v poteku počitka po delu, s čimer poglavnitna skrb delodajalcev postane ne le razvijanje sposobnosti za delo, temveč tudi spodbujanje in nadgrajevanje veščin ustreznega počitka po delu.
Ključne besede: okrevanje po delu, miselni odklop od dela, občutek spretnosti, kortizol izgorelost
Objavljeno: 10.08.2020; Ogledov: 443; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

6.
Zadovoljstvo in stres pri starših otrok s specifičnimi učnimi težavami
Lenart Poklič, 2020, magistrsko delo

Opis: V zadnjih letih se vedno več pozornosti namenja problematiki otrok z disleksijo in specifičnimi učnimi težavami (SUT). Vrstijo se različne študije, napredujejo metode dela z otroki s tovrstnimi težavami, tudi ozaveščenost splošne populacije o tem problemu je vedno večja. V povezavi s problematiko otrok z disleksijo pa se pogosto pozablja na vlogo staršev, na njihovo zadovoljstvo in stres, ki ga doživljajo. V pričujoči nalogi želimo narediti premik k večjemu razumevanju doživljanja staršev. Hoteli smo proučiti njihovo kakovost življenja, konflikt med delom in družino, stres in obremenitve, s katerimi se srečujejo. V ta namen smo izvedli spletno raziskavo, v kateri je sodelovalo 142 staršev otrok s SUT in disleksijo. Udeležence smo pridobili s pomočjo društev, ki nudijo oporo staršem in otrokom, ter prek družbenih omrežij. V končnem vzorcu je bilo 138 žensk in 3 moški. Povprečna starost udeležencev ankete je M = 43,1 let (SD = 7,3), pri čemer je bil najmlajši star 16, najstarejši pa 63 let. Ugotovili smo, da so starši, ki so bolj vključeni v šolsko delo otroka in ki doživljajo več konflikta med delom in družino, bolj pod stresom. Med pomembnejšimi izsledki so tudi negativne povezave med starševskim stresom ter družinsko kohezivnostjo in kakovostjo življenja. Rezultati nakazujejo na težave, s katerimi se srečujejo starši otrok z disleksijo in SUT. Dodatno usmerjajo pozornost na to specifično populacijo ter dajejo usmeritve za oporo in pomoč proučevani populaciji. Raziskava je po vsebini zasnovana tako, da meri elemente, ki sestavljajo temo študije, ki je malo raziskano področje. Preprostost uporabe in dostopnost zasnovanega vprašalnika je dobrodošla za izvedbo. Največja slabost, ki je skupna vsem vprašalnikom takšne narave, je samoocenjevanje, ki poteka brez nadzora v nekontroliranem okolju.
Ključne besede: disleksija, specifične učne težave, starši, otroci, stres
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 269; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (582,02 KB)

7.
Vloga stilov vodenja in opore nadrejenega pri usklajevanju dela in zasebnega življenja ter delovni zavzetosti
Sergeja Jelenko, 2020, magistrsko delo

Opis: Gospodarske spremembe in tehnološki napredek vplivata na prepletanje mej med delom in zasebnim življenjem. Zaradi prehoda službenega področja v zasebno se odpirajo razprave o počutju zaposlenih na delovnih mestih in dejavnikih, ki na to vplivajo. Namen raziskave je proučiti dejavnike usklajevanja dela in zasebnega življenja, z osredotočenostjo na oporo nadrejenega in stila vodenja, v povezavi z delovno zavzetostjo. Dodatno smo želeli ugotoviti razlike med različnimi skupinami zaposlenih. Dodatno smo želeli preveriti, kateri stil vodenja je zaznan kot najbolj oporen ter ustrezen v proizvodni organizaciji. Vzorec predstavlja 157 zaposlenih v proizvodni industriji Savinjske regije. Rezultate smo preverili s t-testi in hierarhično regresijsko analizo. Izkaže se, da je ključni dejavnik usklajevanja dela in zasebnega življenja opora nadrejenega, ki pripomore k obogatitvi ter zmanjša konflikt zaradi dela. Obogatitev zaradi dela in transakcijsko vodenje se izkažeta kot napovednika zavzetosti. Vodstveni zaposleni na delovnem mestu doživljajo večjo obogatitev in zavzetost. Zaposleni v režiji so bolj zavzeti od tistih v proizvodnji, na obeh področjih pa sta ustrezna oba stila vodenja. Zaposleni dojemajo vedenje nadrejenega kot oporo, kadar pri vodenju uporablja transformacijsko vodenje in pogojno nagrado pri transakcijskem. Pasivno-izogibajoči stil vodenja pa se povezuje z doživljanjem konflikta zaradi dela in je negativni napovednik opore nadrejenega.
Ključne besede: konflikt in obogatitev zaradi dela, opora nadrejenega, stil vodenja, delovna zavzetost
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 258; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

8.
Psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu kot prediktorji duševnega zdravja zaposlenih
Ines Kuhta, 2020, magistrsko delo

Opis: Številne raziskave na področju varnosti in zdravja pri delu poudarjajo povezave psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnem mestu z doživljanjem stresa ter odražanjem tega tako na telesnem kot duševnem zdravju zaposlenih. V pričujoči raziskavi smo se osredotočili na napovedno vrednost nekaterih psihosocialnih dejavnikov tveganja na duševno zdravje zaposlenih. Namen naše raziskave je bilo ugotoviti, ali se prisotnost nekaterih psihosocialnih značilnosti delovnega okolje odraža tudi pri duševnem zdravju zaposlenih. V raziskavi je sodelovalo 199 zaposlenih z različnimi vrstami zaposlitve, ki so izpolnjevali več različnih vprašalnikov: Vprašalnik delovnih zahtev in virov, Vprašalnik delovne negotovosti, Vprašalnik konflikta med delom in družino ter Lestvico duševnega zdravja MHI-18, ki smo jo v ta namen prevedli iz angleškega jezika. Rezultati so pokazali, da so najpomembnejši prediktorji, ki duševno zdravje zaposlenih napovedujejo negativno, konflikt med delom in družino zaradi utrujenosti, ki nastane zaradi dela, sledita pa časovni konflikt med delom in družino, ki nastane zaradi dela in delovna negotovost. Ugotovili smo tudi, da podpora s strani sodelavcev pomembno pozitivno napoveduje duševno zdravje zaposlenih.
Ključne besede: psihosocialni dejavniki tveganja na delovnem mestu, duševno zdravje, delovne zahteve in viri, delovna negotovost, konflikt med delom in družino
Objavljeno: 23.07.2020; Ogledov: 361; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (888,06 KB)

9.
Problematika adsorbljivih organskih halogenov v odpadni tekstilni vodi
Ines Tement, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu, smo obravnavali problematiko obremenjenosti realnih odpadnih tekstilnih vod z adsorbljivimi organskimi halogeni (AOX). V prvi fazi raziskav smo na podlagi seznama pomožnih sredstev in barvil, katera se uporabljajo v procesu barvanja, poiskali pripadajoče kemijske strukture spojin in zbrali podatke o recepturah, katere se bile uporabljene takrat, kadar so bile vrednosti AOX presežene. Glede na podane recepture, smo poiskali pripadajoče kemijske strukture uporabljenih spojin in njihove lastnosti. Osredotočili smo se na tiste spojine, katere imajo v svoji strukturi vezane halogene elemente, predvsem klor in brom, katera v pralni vodi tvorita halogenirane organske spojine ter v največji meri pripomoreta k tvorjenju AOX. Pri eksperimentalnem delu magistrske naloge, smo od podjetja pridobili 20 vzorcev odpadne obarvane vode in fotometrično določili vrednost adsorbljivih organskih halogenov v odpadni tekstilni vodi, t.j. po procesu barvanja. Pred tem, smo test preverili s standardno raztopino 4-klorobenzaldehida. Tako smo sestavili seznam barvil in pomožnih sredstev za katera sklepamo, da pripomorejo k povečanim vrednostim AOX in bi jih bilo smotrno zamenjati z ekološko primernejšimi substituenti. V okviru analize smo izvedli še hitri test za določanje kloridnih ionov.
Ključne besede: adsorbljivi organski halogeni, AOX, barvila, pomožna sredstva, odpadne vode.
Objavljeno: 02.03.2020; Ogledov: 469; Prenosov: 0

10.
Avtomatski strojni gorilnik z nadzornim sistemom za distribucijo plina
Jan Tement, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se ukvarjali s problemom avtomatizacije strojnega gorilnika. V podjetju Zavar izdelujejo plinsko opremo, med drugim tudi strojne gorilnike za predgrevanje ali gretje raznih obdelovancev iz različnih materialov. Predgrevanje jekla se uporablja predvsem pred varjenjem zvarjencev. Do sedaj se je problem nadzora gorenja, prižiganja in ugašanja gorilnika reševal s pomočjo analognih sistemov (termo členov). Sistem je sicer enostaven za uporabo, vendar ga ne moremo nadgraditi na novejše aplikacije, kot je na primer povezava z robotom. Težavo smo rešili tako, da smo ga avtomatizirali s pomočjo PLK krmilnika, ob upoštevanju vseh standardov in varnostnih predpisov. Naš cilj je, da napravimo popolnoma avtomatiziran strojni gorilnik z avtomatskim prižigom, kontrolo temperature, časovnim delovanjem, samodejnim izklopom, z možnostjo povezave z robotom ter ročnega ali strojnega vžiga, ob upoštevanju vseh standardov in varnostnih predpisov.
Ključne besede: Avtomatski strojni gorilnik, programabilni logični krmilnik, programiranje, plinska tehnika, industrija.
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 318; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (4,81 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici