| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zadovoljstvo žrtev nasilja v družini s prvimi posredovalci
Rok Svetič, 2020, magistrsko delo

Opis: Nasilje v družini sodi med razširjeno družbeno problematiko, ki pa v veliki meri ostaja prikrito. Žrtve viktimizacije pogosto ne prijavijo, zato uradna statistika ne omogoča vpogleda v realno stanje razširjenosti tovrstne kriminalitete. Pregled literature kaže, da je pripravljenost žrtev poročati o viktimizaciji med drugim odvisna tudi od ustreznosti obravnave, ki jo žrtve prejmejo ob prijavi. Za spodbujanje pripravljenosti žrtev nasilja v družini prijaviti viktimizacijo je zato pomembno razumeti žrtvina stališča o tem, kaj od prvih posredovalcev pričakujejo in katere vrste pomoči potrebujejo. Pretekle raziskave so se večinoma osredinjale na analizo odnosov med policisti in žrtvami nasilja v družini, medtem ko primanjkuje študij, ki bi preučile zaznano kakovost celotne obravnave, ki vključuje tudi delo drugih deležnikov. Namen magistrskega dela je zato analizirati zadovoljstvo žrtev nasilja v družini z delom in obravnavo, ki so jo prejele od različnih prvih posredovalcev (policija, centri za socialno delo, zdravstvene službe, sodišča, nevladne organizacije in varne hiše) v Sloveniji. Skladno s tem je bila izvedena raziskava med žrtvami nasilja v družini, nastanjenimi v varnih hišah po Sloveniji. Izsledki potrjujejo ugotovitve dozdajšnjih raziskav, ki kažejo, da obravnava žrtev, ki jo opravijo prvi posredovalci, pomembno vpliva na pripravljenost žrtev prijavljati nasilje pristojnim organom. Žrtve nasilja v družini navadno težko sprejmejo odločitev za prijavo; pogosto se za to odločijo šele po daljšem časovnem obdobju viktimizacije. Žrtve so z delom prvih posredovalcev na splošno zadovoljne; najmanj so zadovoljne z delom sodišč, najbolje pa ocenjujejo delo uslužbencev varnih hiš. Izsledki kažejo tudi, da je žrtvina zaznava ocene dela policistov povezana z zaznano usposobljenostjo, s profesionalnostjo in z razumevanjem policistov. Gre za eno redkih tovrstnih raziskav v Sloveniji, ki preučuje zaznano kakovost obravnave žrtev nasilja v družini, ki jo opravijo različni deležniki. Izsledki so uporabni za načrtovanje izboljšav dela prvih posredovalcev glede izboljševanja odnosov z žrtvami nasilja v družini skladno z njihovimi pričakovanji in s spodbujanjem pripravljenosti žrtev prijaviti viktimizacijo.
Ključne besede: nasilje, nasilje v družini, žrtve, obravnava, prvi posredovalci, kakovost dela, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno: 14.10.2020; Ogledov: 223; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

2.
Hišna preiskava v slovenski zakonodaji in praksi
Rok Svetič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na zakonsko podlago za izvedbo hišne preiskave in strokovni potek hišne preiskave kot teoretični del, kjer smo se oprli predvsem na Ustavo Republike Slovenije (1991), Zakon o kazenskem postopku (1994) in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic (1950). Teoretičnemu delu smo dodali še empirični del, v katerem smo analizirali število opravljenih hišnih preiskav v posamezni policijski upravi v Sloveniji v 4-letnem obdobju, med letoma 2011 in 2014. Z novelo ZKP-F (2004) je zakonodajalec določil, da je za izvedbo hišne preiskave potreben dokazni standard »utemeljeni razlogi za sum«, da je določena oseba storila kaznivo dejanje in verjetnost, da bodo policisti odkrili predmete ali sledove, ki so pomembni za nadaljnji kazenski postopek. Če policisti menijo, da utemeljeni razlogi za sum obstajajo, podajo predlog za izvedbo hišne preiskave preiskovalnemu sodniku, ki nato tudi izda obrazloženo pisno odredbo za izvedbo hišne preiskave, če se s predlogom policije strinja. Republika Slovenija je razdeljena na 8 policijskih uprav, ki na regijski ravni skrbijo za varnost ljudi in premoženja. Analizirali smo število opravljenih hišnih preiskav v posamezni policijski upravi v Sloveniji med letoma 2011 in 2014 in ugotovili, da je število opravljenih hišnih preiskav do leta 2013 konstantno upadalo, leta 2014 se je nekoliko povečalo, vendar je še vedno ostalo manjše v primerjavi z letom 2011. Ugotovili smo, da prihaja do neskladij o številu opravljenih hišnih preiskav med letnimi poročili o delu policije in letnimi poročili o delu posameznih policijskih uprav. Hkrati pa se nam poraja vprašanje, zakaj policija ne vodi evidence o uspešnosti opravljenih hišnih preiskav.
Ključne besede: kazensko pravo, kazenski postopek, hišne preiskave, pravna ureditev, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 16.10.2015; Ogledov: 1966; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (652,54 KB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici