1. Izračun dvižnih sil in izdelava PZI tehnične dokumentacije za gradnjo pomožne zapornice turbinskih vtokov HE Formin : magistrsko deloRok Rednjak, 2024, magistrsko delo Opis: V podjetju Dravske elektrarne Maribor d. o. o. se pri remontu posameznih turbinskih sklopov v hidroelektrarnah uporabljajo pomožne zapornice turbinskih vtokov. Magistrsko delo se osredotoča na zadnjo hidroelektrarno slovenskega ozemlja na reki Dravi, to je hidroelektrarna Formin. V preteklosti so se zapleti pojavljali pri dvigu pomožnih zapornic po remontu, pri čemer so se pojavile prevelike sile trenja. Treba je bilo rekonstruirati zapornice, zato je v magistrskem delu predstavljen preračun dvižnih sil, delujočih na pomožno zapornico tako pri maksimalnem pretoku kot tudi pri delnih pretokih. Glede na preračun dvižnih sil smo izbrali konceptno rešitev s kolesi. V kolesih lahko uporabimo različne ležaje, zato smo v magistrskem delu opravili tudi preračun sil trenja za izbrane vrste ležajev. Izbran je bil kotalni ležaj, ki zagotavlja najmanjše trenje. V magistrskem delu je bila pripravljena tudi celotna PZI dokumentacija nove konceptne rešitve pomožne zapornice turbinskih vtokov s kotalnimi kolesi za hidroelektrarno Formin.
Ključne besede: hidroelektrarna Formin, pomožna zapornica, turbinski vtok, dvižne sile, tekalno kolo, PZI dokumentacija
Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (3,07 MB) |
2. Rekonstrukcija in izdelava tehnične dokumentacije povratne postaje jamske sedežnice v podjetju Premogovnik Velenje d.o.o. : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeRok Rednjak, 2022, diplomsko delo Opis: V podjetju Premogovnik Velenje d.o.o. se z namenom hitrejšega prevažanja zaposlenih na delovišča uporablja namenski transportni sistem jamska sedežnica. Jamska sedežnica se nahaja v južnem krilu jame Preloge in je dolžine L = 630 metrov. Trenutno je na povratni postaji jamske sedežnice nameščen povratni kolut s – glede na pravilnik – premajhnim premerom – Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih pri prevažanju v podzemnih prostorih in na površini pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin UL RS 111/03 in61/10-ZRud-1. Zaradi premajhnega premera povratnega koluta prihaja do okvar na celotni trasi jamske sedežnice in s tem povečane obrabe vlečne jeklene vrvi. V podjetju so se odločili za rekonstrukcijo povratne postaje jamske sedežnice in povečanje povratnega koluta jamske sedežnice. V diplomskem delu je predstavljena rekonstrukcija povratne postaje in izdelani načrti, ki se bodo uporabili pri izdelavi nove postaje. Predvidevamo, da bomo z rekonstrukcijo zmanjšali število okvar na sedežnici in s tem zmanjšali obrabo jeklene vrvi.
Ključne besede: jamska sedežnica, povratna postaja, povratni kolut, rekonstrukcija, pravilnik
Objavljeno v DKUM: 02.09.2022; Ogledov: 745; Prenosov: 86
Celotno besedilo (7,61 MB) |
3. Vpliv pomanjkljive programske kode na vrednost tehničnega dolgaZlatko Rednjak, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo predstavili področje tehničnega dolga in pomanjkljive kode ter raziskali povezavo med tipi pomanjkljive kode zaznanimi z izbranimi orodji in privzetimi pravili v orodju SonarQube. Za raziskavo omenjene povezave smo klasificirali 12 pravil orodja SonarQube v različne tipe pomanjkljive kode. Na podlagi kriterijev smo izbrali 32 projektov, orodje JSpIRIT in orodje JDeodorant ter tri najbolj pogosto analizirane tipe pomanjkljive kode. Empirični podatki dobljeni z analizo izbranih projektov so statistično analizirani in nakazujejo na težave pri preslikavi pravil orodja SonarQube v tipe pomanjkljive kode. Posledično je skoraj nemogoče definirati povezavo med zaznanimi pomanjkljivimi kodami v izbranih orodjih in pravili v orodju SonarQube.
Ključne besede: programske rešitve, zaznavanje pomanjkljive kode, tehnični dolg, Java, SonarQube, JSpIRIT, JDeodorant
Objavljeno v DKUM: 24.04.2017; Ogledov: 1495; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1,85 MB) |
4. SOCIALNO BANČNIŠTVO IN UPORABA SPLETA 2.0 ZA RAZVOJ E-SOCIALNEGA BANČNIŠTVALuka Rednjak, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomski seminar se osredotoča na teoretično predstavitev socialnega bančništva in storitev, ki jih ponuja splet 2.0 ter se ukvarja z vprašanjem, kako lahko s pomočjo spleta 2.0 poleg klasičnega elektronskega bančništva razvijamo različne modele socialnega spletnega bančništva – v tem primeru spletne platforme za mikro posojila.S pomočjo socialnega bančništva lahko izvajamo in širimo cilje trajnostnega razvoja, omogoča pa tudi reševanje finančno bančne problematike revnejšega sloja prebivalstva, kar je ravno v nasprotju s tradicionalnimi bankami. V povezavi s spletom 2.0 ter njegovimi produkti in storitvami lahko razvijemo spletne platforme (za mikro posojila), ki posameznikom omogočajo, da preko spletne platforme posodijo (donirajo) manjšo ali večjo vsoto denarja, ki jo posojilojemalec potrebuje namensko za zagon ali dopolnitev svojega podjetja, ki mu omogoča preživetje in kasnejšo možnost širjenja poslovanja.
Ključne besede: socialno bančništvo, elektronsko bančništvo, splet 2.0, spletne platforme, trajnostni razvoj
Objavljeno v DKUM: 23.11.2016; Ogledov: 1005; Prenosov: 99
Celotno besedilo (822,80 KB) |
5. UGOTAVLJANJE GENSKIH PREDIKTORJEV S POMOČJO INTELIGENTNIH SISTEMOVNejc Rednjak, 2015, magistrsko delo Opis: Pri strojnem učenju (angl. Machine Learning) gre za pridobivanje znanja na podlagi izkušenj. Ne gre za učenje na pamet, ampak za iskanje pravil v učnih podatkih. Najbolj znane metode strojnega učenja so odločitvena drevesa (DT), metoda podpornih vektorjev (SVM) in nevronske mreže (NN). Metode strojnega učenja so nam v pomoč pri ugotavljanju genskih prediktorjev. Algoritmi strojnega učenja imajo prav tako pomembno vlogo pri diagnosticiranju rakavih obolenj. V magistrskem delu smo opisali najbolj znane metode strojnega učenja in jih preizkusili na podatkovni bazi AP_Colon_Kidney. Uporabili smo podatkovno bazo iz spletne zbirke GEMLeR, ki vsebuje podatke o genski ekspresiji za več kot 2000 vzorcev tumorjev. Raziskali smo tudi, kateri geni so najbolj izraženi v primeru rakavega obolenja debelega črevesa in ledvic.
Ključne besede: strojno učenje, odločitvena drevesa, nevronske mreže, metoda podpornih vektorjev, gen, podatkovna baza.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2015; Ogledov: 3143; Prenosov: 189
Celotno besedilo (1,75 MB) |
6. UVEDBA E-IZOBRAŽEVANJA V TERMOELEKTRARNI ŠOŠTANJAleš Rednjak, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: Za doseganje poslovnih ciljev in izvajanje strategije poslovanja v Termoelektrarni Šoštanj so postavljeni kratkoročni in dolgoročni cilji podjetja. Te cilje dosegamo tudi z dobro usposobljenostjo in razpoložljivostjo kadrov. To nam uspeva z obnavljanjem obstoječih in pridobivanjem novih potrebnih znanj, veščin in kompetenc v okviru internega procesa usposabljanja in izobraževanja.
V diplomski nalogi predstavljamo projekt prenove internega procesa izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v Termoelektrarni Šoštanj z uvedbo e-poslovanja in e-izobraževanja v ta proces. Verjamemo, da z uvajanjem e-izobraževanja v interni proces izobraževanja omogočamo zaposlenim dostopnejše in fleksibilnejše izobraževanje, podjetju pa nižje stroške izobraževanja, manjšo poraba časa in večjo učinkovitost izobraževanja. Diplomska naloga zajema analizo obstoječega stanja na področju internega izobraževanja v podjetju, predstavitev e-učnega okolja MOODLE, izvedbo projekta e-izobraževanja ter vrednotenje učinkov uvedbe e-izobraževanja.
Ključne besede: e-izobraževanje, spletna učilnica, učenec, učitelj (tutor v e-izobraževanju), podjetje
Objavljeno v DKUM: 26.06.2015; Ogledov: 1319; Prenosov: 206
Celotno besedilo (2,84 MB) |
7. ODZIVNOST SHRANJENIH PROCEDURZlatko Rednjak, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi so predstavljene podatkovne baze, sistemi za upravljanje s podatkovnimi bazami in shranjene procedure. Raziskani so trije najbolj pogosto uporabljeni sistemi za upravljanje s podatkovnimi bazami, njihovi načini implementacije shranjenih procedur. Testirana je časovna odzivnost njihovih shranjenih procedur pod enakimi pogoji. Pri raziskovanju nam je bila v pomoč uradna dokumentacija sistemov, s članki, ki so opisovali implementacijo shranjenih procedur, in forumi. Izvedena je bila tudi študija primera, v kateri je bilo ugotovljeno, kateri sistemi zagotavljajo boljšo odzivnost shranjenih procedur.
Ključne besede: podatkovna baza, shranjene procedure, odzivnost
Objavljeno v DKUM: 19.02.2015; Ogledov: 1155; Prenosov: 108
Celotno besedilo (2,13 MB) |
8. Pogodbena predkupna pravica kot oblika omejevanja lastninske pravice v zasebnem interesuNina Rednjak, 2012, diplomsko delo Opis: Lastnina je temeljna z ustavo in mednarodnopravnimi akti zagotovljena pravica. Zanjo so postavljene tudi meje dopustnosti poseganja vanjo. Omejitve lastninske pravice so dopustne le, če temeljijo na zakonu. Omejitve lastninske pravice lahko razdelimo na tiste, ki so določene v javnem interesu in tiste, ki varujejo zasebni interes. Predkupna pravica predstavlja omejitev avtonomije lastnika nepremičnine, s kom bo sklenil pravni posel. Lahko nastane na podlagi zakona – zakonita predkupna pravica ali na podlagi pravnega posla – pogodbena predkupna pravica. V svojem diplomskem delu sem predstavila predvsem pogodbeno predkupno pravico, ki predstavlja omejitev lastninske pravice v zasebnem interesu. Je obligacijska pravica in je povsem prepuščena avtonomiji volj pogodbenih strank.
Ključne besede: omejitve lastninske pravice, zasebni interes, javni interes, zakonita predkupna pravica, pogodbena predkupna pravica, vpis v zemljiško knjigo, kolizija predkupnih pravic
Objavljeno v DKUM: 14.12.2012; Ogledov: 3597; Prenosov: 585
Celotno besedilo (664,33 KB) |
9. Simulacije tehnologije invazivnega hemodinamičnega monitoringa med splošno anestezijoNejc Rednjak, 2010, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskali možnost uporabe simulacij na področju invazivnega hemodinamskega monitoringa med splošno anestezijo. Namen diplomske naloge, je opisati tehnologije invazivnega monitoringa, ki se uporabljajo na simulatorju. Simulacije so temeljile na realnih zapletih. Simulacije so za študente bistvenega pomena pri pridobivanju znanja in izkušenj na področju monitoringa. Opisali smo splošno anestezijo, predstavili biomedicinsko tehnologijo in pomen simulacij v procesu izobraževanja. Rezultati kažejo, da je mogoče na simulatorju predstaviti le manjši del invazivnega hemodinamskega monitoringa. Omogoča nam le prikaz, arterijskega krvnega tlaka (ABP) in osrednjega venskega tlaka (OVT) na simulacijskem monitorju. Fizično na simulatorju ni mogoče nastavljati centralnih katetrov niti arterijske kanile. Zato predlagamo uporabo realne opreme, ki jo improvizirano uporabimo na simulatorju.
Ključne besede: hemodinamski, monitoring, simulacije, anestezija, simulator, izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 05.10.2010; Ogledov: 2963; Prenosov: 939
Celotno besedilo (11,22 MB) |
