SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Rok setve in rok spravila kot dejavnika pridelka sladkorne pese (Beta vulgaris L.)
Anita Perkič, 2009, diplomsko delo

Opis: Z daljšanjem vegetacijskega obdobja se povečuje količina pridelka korenov in sladkorja sladkorne pese (Beta vulgaris L.), zmanjšuje pa se vsebnost kalija. Cilj te študije je na podlagi poljskega poskusa (2004, Zenkovci) proučevati vpliv roka setve (3. april in 23. april) in roka spravila (13. oktober, 29. oktober in 14. november) na oblikovanje pridelka korenov sladkorne pese in vsebnosti sladkorja, kalija in dušika v njih. Rezultati kažejo, da je rok setve in rok spravila vplival na morfološke razlike korenov. Z zamikom roka setve za 20 dni se zmanjšuje količina pridelka korenov sladkorne pese za 18,3 kg/10m2. Z odlašanjem roka spravila pa se povečuje masa korenov za 0,29 kg/10m2/dan. Stopnja sladkorja je bila za 0,9 °S višja pri zgodnejši setvi v primerjavi s poznejšo setvijo. Glede na roke spravila je najvišja stopnja sladkorja pri roku spravila 2 (29. oktober), najmanjša pa pri roku spravila 3 (14. november), kjer znaša 15,2 °S. Sklepamo lahko, da se po spravilu posevka 29. oktobra stopnja sladkorja znižuje. Vsebnost kalija se poveča s kasnejšo setvijo. Rok spravila in rok setve pa statistično nimata značilnega vpliva na vsebnost dušika v korenih sladkorne pese.
Ključne besede: sladkorna pesa / setev / spravilo / pridelek / rast in razvoj
Objavljeno: 02.03.2009; Ogledov: 2989; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (231,45 KB)

2.
3.
Zaznani simptomi pri pacientih z miokardnim infarktom v urgentni ambulanti
Rok Perkič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: obolenje srca in ožilja predstavlja velik javno-zdravstveni problem. Akutni miokardni infarkt, ki spada pod akutni koronarni sindrom je eno najpogostejše obolenje in vzrok smrti v razvitih državah. Simptomi, ki se pojavijo pri pacientih z miokardnim infarktom obsegajo tako tipične kot tudi netipične simptome. Namen je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o pojavu različnih simptomov pri akutnem miokardnem infarktu. Raziskovalne metode: za sistematičen pregled literature smo uporabili zbirke podatkov CINAHL, Medline, ScienceDirect in SAGE. Iskanje smo izvedli z naslednjimi ključnimi besedami: myocardial infarction, AMI, symptoms, signs, emergency, heart attack in njihovih sopomenk z uporabo Boolovih operaterjev AND in OR. V analizo smo vključili vse vire, objavljene od leta 2000 do junija 2018 v angleškem jeziku. Iz iskalnega nabora 2814 je bilo v končno analizo vključenih 11 virov. Rezultati: pri analizi virov sta bili identificirani 2 glavni kategorije, ki opredeljujeta zaznane simptome in sicer: klinični simptomi in zamik iskanja pomoči ter 6 podkategorij. Diskusija in zaključek: najpogostejši simptom ne glede na spol, vrsto obolenja ali pridružene bolezni je bolečina v prsih. Ženske so pogosteje izpostavljale utrujenost, bruhanje, slabost, prebavne motnje, bolečine v rami in zgornjih okončinah. Moški so pogosteje tožili o bolečini v zgornjem abdomnu, bolečini v levi rami, glavobolu in omotičnosti. Zamik iskanja pomoči pacientov z akutnim miokardnim infarktom je od nekaj minut do nekaj tednov. Kot vzrok za zamik navajajo pacienti samozdravljenje, promet in predhodno posvetovanje.
Ključne besede: bolečina v prsih, urgenca, znaki, zamik iskanja pomoči, AMI.
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 214; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici