| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Komuniciranje z javnostmi v lokalnem okolju: študija primera javnega zavoda za turizem
Žiga Lah Koštomaj, 2020, diplomsko delo

Opis: Komuniciranje z lokalnimi javnostmi bi morala biti poglavitna naloga vsakega podjetja ali institucije, ki se nahaja v lokalnem okolju. Za uspešno komunikacijo je treba najti komunikacijske kanale, ki dosegajo lokalne javnosti. V diplomskem delu smo se osredotočili na komuniciranje z lokalnimi javnostmi Javnega zavoda za turizem, šport in mladino Šmarje pri Jelšah. Analizirali smo pojavnosti v lokalnih medijih, vsebine in doseg na Facebooku ter Instagramu, opravili spletno anketo ter intervju s predstavnico institucije. S pomočjo raziskovalnih vprašanj smo ugotovili, da organizacija v lokalnem okolju najučinkoviteje komunicira na družbenem omrežju Facebook in da so v njihovem komuniciranju še možne izboljšave.
Ključne besede: odnosi z javnostmi, mediji, družbena omrežja, Javni Zavod TŠM Šmarje pri Jelšah.
Objavljeno: 26.11.2020; Ogledov: 292; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (6,03 MB)

2.
Načrtovanje kariere po zaključku študija
Nika Koštomaj, 2020, diplomsko delo

Opis: Posameznikova življenjska pot je v veliki meri odvisna od njegove kariere, zato je pomembno, da začne o njej že zgodaj razmišljati. Z razvojem kariere posameznik pridobiva različne spretnosti, znanje, izkušnje in kompetence, ki so pomembne pri iskanju zaposlitve. Pridobi jih lahko tudi z neformalnimi oblikami dela, kot so razni projekti, prostovoljno delo itd. Večina mladih se namreč po končanem študiju sooča s težavo pri iskanju zaposlitve, saj niso dovolj kompetentni za določeno delovno mesto zaradi pomanjkanja delovnih izkušenj. V teoretičnem delu smo predstavili težavo načrtovanja kariere. Predstavili smo pojem kariera, teorije kariere, prvo zaposlitev, delovne izkušnje in kompetence. V empiričnem delu smo izvedli anketiranje med rednimi študenti 3. letnikov dodiplomskega študija na Fakulteti za organizacijske vede na Univerzi v Mariboru. Zanimalo nas je, kako študenti načrtujejo svojo kariero. Ugotovili smo, da je največ študentov začelo razmišljati o svoji karieri že v srednji šoli. Izkazalo se je, da jih je nekaj že v delovnem razmerju, večina pa delo opravlja delo še preko študentskega servisa. Anketirani študentje menijo, da jim bodo delovne izkušnje, ki so si jih pridobili s študentskim delom, koristile v srednji oz. veliki meri. Ugotovili smo tudi, da so delovne izkušnje pomembne za načrtovanje lastne kariere. Večina študentov pričakuje zaposlitev v roku od 3 do 6 mesecev. Izkazalo se je tudi, da študenti, ki opravljajo študentsko delo v organizacijah, ne vedo, ali se bodo v tem podjetju kasneje lahko zaposlili.
Ključne besede: Načrtovanje kariere, iskalci prve službe, delovne izkušnje, kompetence
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 300; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (980,01 KB)

3.
Pristop k otroku in mladostniku z mejno osebnostno motnjo
Kaja Koštomaj, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Mejna osebnostna motnja je kronična psihiatrična motnja, za katero so značilne čustvena nestabilnost, težave v medosebnih odnosih in nadzoru. Raziskave kažejo, da se lahko mejna osebnostna motnja diagnosticira pred 18. letom starosti in da se pri mladih nadaljuje v odraslo dobo. Med strokovnjaki je danes mejna osebnostna motnja še vedno najbolj stigmatizirana diagnoza med osebnostnimi motnjami pri otrocih in mladostnikih. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa smo podatke pridobili s pomočjo vprašalnika, ki ga je rešilo 80 študentov zaključnih letnikov programa zdravstvene nege in 50 medicinskih sester s področja pediatrije. Podatki so bili analizirani s pomočjo Microsoft Excel ter zaradi lažje berljivosti prikazani v odstotkih. Rezultati: Glede na podane rezultate se znanje zdravstvenih delavcev in študentov bistveno ne razlikuje. Pri pristopu smo lahko zaznali odstopanja v znanju tako zdravstvenih delavcev kot študentov. Večina anketiranih je menilo, da je prav, da bi otroku omogočili vso podporo pri neposrednem komuniciranju, pri izpolnjevanju neposrednih nalog in osebnih odgovornosti. Cilj zdravstvene nege in zdravljenja pa je ravno obraten. Vsi stremimo, da bo otrok oz. mladostnik odrasel v samostojno in odgovorno osebo. Razprava: Kljub temu da rezultate ne moremo posploševati, se nam zdi, da so potrebna dodatna izobraževanja v tej smeri. Če želijo medicinske sestre zagotavljati učinkovito nego, se zdi pomembno, da prejmejo boljšo izobrazbo o otrocih in mladostnikih s to motnjo, pa tudi stalno podporo in nadzor, da bi jim pomagali bolje obvladati to težko razvojno skupino.
Ključne besede: otroštvo, adolescenca, osebnostna motnja, zdravstvena nega, pristop
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 238; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1022,87 KB)

4.
Stilanalyse ausgewählter deutscher und slowenischer politischer blogs
Rok Koštomaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Dandanašnji je blogerstvo novodobni trend, ki je prisoten tako pri mlajši kot tudi pri starejši generaciji. Izmed številnih podvrst blogov smo izbrali podvrsto politični blog. Politični blogovski zapis spada k presojevalnim besedilom, saj lahko skozenj jasno razberemo avtorjev odnos do tematike. V primerjavi z ostalimi podvrstami blogov, je politični blog bolj podoben poročevalskim žanrom. Njegova temeljna funkcija je interpretiranje, razčlenjevanje in pojasnjevanje aktualnih dogodkov. Bralcu je omogočen vpogled v ozadje različnih političnih dogajanj, avtor pa poleg tega razlaga, vrednoti in ponuja možne rešitve. Blogovske zapise lahko pisci objavljajo na različne načine. Zapis lahko objavijo v tradicionalni obliki časopisnega članka ali v novodobni obliki spletnega bloga. Med njima obstajajo določene razlike. Ena očitna razlika je interaktivnost, saj spletni blogovski zapisi omogočajo medsebojno komunikacijo med sporočevalcem in prejemnikom, pri čemer se bralci na zapis lahko odzovejo. Sporočevalec in prejemnik sta tako v komunikacijskem razmerju, v katerem sporočevalec blogovski zapis objavi, naslovnik pa se naveže nanj s komentarjem. Ta način komunikacije je dialoški, saj poteka obojesmerno. Cilj pričujočega magistrskega dela je analiza in primerjava izbranih nemških in slovenskih političnih blogov. Namen naloge je s pomočjo komparativne analize ugotoviti, katere podobnosti in razlike obstajajo med nemškimi in slovenskimi blogi, tako med obema jezikoma kot med posameznimi avtorji. Naša raziskava vključuje stilno analizo, ki je vitalnega pomena pri sleherni besedilni obravnavi. Pri stilni analizi namreč na tekst pogledamo iz različnih vidikov, ga razčlenimo in analiziramo. S pomočjo holistične analize tako pridemo do odgovorov na številna vprašanja. Vsa obravnavana besedila so analizirana na makro-, mezzo- in mikroravnini. Makrostilostična analiza je celostna analiza, medtem ko sta mezzo- in mikrostilistična analiza podrobni analizi besedila na ravni odstavka in stavka. Pri makrostilistični analizi smo osredinjeni na zunanjo obliko besedila ter splošne značilnosti, medtem ko se pri mikrostilistični analizi natančno posvetimo posameznim besedilnim delom. Izbrana besedila vsebinsko in časovno sovpadajo, saj obravnavajo problematiko migracij, ki je ena izmed osrednjih tem sodobnega časa. V predočeni magistrski nalogi so analizirani štirje politični blogovski zapisi – dva nemška in dva slovenska. Slovenska blogovska zapisa, ki sta bila izbrana za analizo v empiričnem delu, sta: »Cerarjeva budnost in Jelinčičeva grozljivost« Borisa Vezjaka ter N'Tokov »Kateri tujci so zdaj ok«. Nemški besedili pa nosita naslov: »Innenminister Friedrich möchte wieder Grenzkontrollen in der EU« ter »Syrien – der vergessene Krieg«. Njuna avtorja sta Anne Roth in Richard Gutjahr. Magistrsko delo sestoji iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del zajema teoretične vsebine, ki so podstat empiričnega dela. V njem je obravnavana teorija o besediloslovju, kontrastivni tekstologiji, internetu, blogu in njegovi zgodovini, političnem blogu in njegovih lastnostih, ter retoričnih figurah. Nazadnje je predstavljena in opisana še metoda holistične stilne analize, ki je kasneje v empiričnem delu tudi realizirana. Empirični del vsebuje analizo izbranih nemških in slovenskih blogovskih zapisov. Besedila so najprej analizirana na makro ravnini, pri čemer je besedilo obravnavano kot celota. Makrostilistična analiza vsebuje vsebinski pregled, opiše zunanjo obliko blogovskega zapisa, opiše sestavne elemente, razkrije avtorjev namen pisanja, predstavi kompozicijo in strukturo ter opredeli funkcijski stil in stilne plasti.
Ključne besede: politični blog, kontrastivna tekstologija, stil, komparativna analiza, stilna analiza, makrostilistična analiza, mikrostilistična analiza
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 421; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,86 MB)

5.
Stres, breme in depresija pri družinskih negovalcih oseb z demenco
Urška Koštomaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je bil raziskati, ali je splošno zdravje družinskih negovalcev slabše od splošnega zdravja ostale populacije. Preverjali smo razliko v stresu, depresiji in zadovoljstvu z življenjem. Preverjali smo tudi razlike med negovalci, ki skrbijo za svojca z demenco, in sicer glede na različne dejavnike, kot so naziv uradnega skrbnika, skupno prebivališče s svojcem z demenco, samostojna ali deljena skrb za svojca, partnerji v primerjavi z odraslimi otroki in trajanje oskrbe v letih. V raziskavi je skupno sodelovalo 223 udeležencev. Pri zbiranju podatkov smo uporabili lestvico zadovoljstva z življenjem (SWLS), lestvico depresivnosti, anksioznosti in stresa (DASS) ter vprašalnik bremena (ZB-22). Ugotovili smo, da je splošno zdravje družinskih negovalcev slabše od splošnega zdravja ostale populacije. Družinski negovalci oseb z demenco doživljajo več stresa, izražajo višje ravni depresivnosti in so manj zadovoljni z življenjem kot posamezniki, ki ne skrbijo za svojca z demenco. Med omenjenima skupinama nismo našli statistično pomembne razlike v moči negativne povezanosti med stresom in zadovoljstvom z življenjem. V primerjavi med družinskimi negovalci oseb z demenco smo ugotovili, da družinski negovalci, ki živijo s svojcem z demenco, doživljajo večje breme kot tisti, ki ne živijo s svojcem z demenco. Ostale zastavljene hipoteze glede razlik med družinskimi negovalci niso niso bile potrjene.
Ključne besede: družinski negovalci, demenca, stres, depresivnost, breme, zadovoljstvo z življenjem.
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 582; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (846,33 KB)

6.
Argumentacija v angleških in slovenskih političnih blogih: komparativna analiza
Rok Koštomaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Odkar je v naše življenje vstopil internet kot multimodalni medij, se je v sklopu razvijajoče se internetne tehnologije ter novonastalih »online« besedilnih vrst koncem prejšnjega tisočletja pojavil tudi novi način dialoške komunikacije v obliki bloga. Le-ta je nadomestil poprejšnjo »offline« obliko dnevniških zapisov in ji dodal argumentativni aspekt ter apelativno funkcijo. Pričujoče magistrsko delo preučuje argumentativno strukturo političnih blogov na podlagi nadrobne strukturne in jezikovno stilne analize. V teoretičnem delu je najprej predstavljena zgodovina blogov, ki so kmalu po vzniku interneta postali priljubljena domena medmrežne komunikacije, ki je ljudem omogočila javno obelodanjenje njihovega mnenja in virtualno povezanost s celotnim svetom. Izhajajoč iz teoretičnih dognanj, smo ugotovili, da se je blogosfera začela razvijati leta 1999 in čez noč postala nepogrešljiv vir vsakdanje komunikacije. Razlog za hitro širjenje je bil tudi ta, da je vsak povprečni slehernik lahko vzpostavil svojo spletno stran in z relativno lahkoto ustvaril svojo blogovsko platformo, preko katere je prenesel svoje sporočilo v svet. Tako so se najprej pojavili osebno-izpovedni blogi, kmalu zatem pa tudi blogi, ki so naslavljali specifične teme. Posledično so že v nekaj letih postali nadvse priljubljeni politični blogi, s pomočjo katerih so blogerji želeli vplivati na javno mnenje. Na tem mestu je treba omeniti, da blogovski zapisi že od samih začetkov veljajo za besedilni žanr, v katerem pisci izražajo svoje mnenje z namenom prepričati bralca. V njih lahko zasledimo tudi moderni duh časa, ki se kaže v novodobnih izraznih strukturah. Blog se od ostalih besedilnih žanrov loči predvsem po tem, da v njem prevladuje avtorjevo lastno vrednotenje dogodka. Večina ostalih, predvsem poročevalskih žanrov, namreč ne dovoljuje podajanje lastnega mnenja, s čimer bi prestopili žanrske okvire. Blog teh okvirov praktično nima, zakaj producentom je dovoljeno vse. Posamezniki namreč ne delujejo znotraj strogo konfiniranega sistema, temveč pravila postavljajo sami. Sicer obstajo tudi takšni blogi, ki delujejo v okviru določene časopisne hiše, a jim v striktnem pomeni besede ne moremo reči blogi, oziraje se na dejstvo, da je blog strogopomensko v domeni individuuma in ne organizacije. Priljubljenost blogov lahko pripišemo številnim dejavnikom. Poglavitni razlog je javna dostopnost, poleg tega pa je tudi zunanja podoba v primerjavi z ostalimi besedilnimi vrstami izjemno zanimiva, lahko bi rekli, da celo razgibana. Sestoji namreč iz fluidnega prepletanja slikovnega gradiva in besedila, obenem pa je načeloma blogu na koncu dodana funkcija komentarja, ki omogoči dialoški proces med producentom, torej stvariteljem bloga, in recipientom, bralcem, ki dostopa do bloga z namenom izpopolniti svojo miselno shemo in rekonstruirati lastno mnenje. Blog smo se namenili analizirati na podlagi predpostavke, da ta besedilna vrsta avtorju omogoča izražanje lastnega mnenja in odnosa do obravnavane vsebine, pri čemer je zapis stilno bogat. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, vsled česa imajo politični blogi v javni sferi tako silen vpliv. Pri iskanju odgovora na to vprašanje smo se osredinili na strukturno analizo argumentativne sheme blogovskih zapisov in jezikovno stilne lastnosti teh besedil. Argumentacija nas je zanimala zato, ker je pomemben del vsakega teksta. Avtor lahko namreč svoje bralce prepriča le tako, da jih seznani z ustreznimi argumenti in svoje argumente utemelji. Pri tem so mu na voljo vse jezikovno stilne prvine oziroma izrazne možnosti, ki jih ponuja jezik. Argumentacija je tudi edini način, s katerim lahko na plano prodre tud apelativna funkcija, ki se je avtorji često poslužujejo. Persuasija predstavlja namreč avtorjevo ciljno usmerjenost, brez katere bi blogovski zapis ne imel notranje namenskosti.
Ključne besede: politični blog, stilistična analiza, argumentacija, Toulminov model, komparativna analiza
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 525; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

7.
Prostorski vzorec prometnih nesreč zaradi vpilva alkohola
Tjaša Koštomaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo daje vpogled v stanje prometnih nesreč zaradi vpliva alkohola v Sloveniji v obdobju 2007–2017. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so pereči problem družbe in navsezadnje tudi države same, saj so stroški, ki so povezani s pitjem alkohola in prometnimi nesrečami, visoki. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so se v primerjavi s prejšnjimi desetletji zmanjšale, a kljub temu število teh še vedno ostaja visoko. V raziskavi smo uporabili geografske informacijske sisteme ter z javno dostopnimi podatki o prometnih nesrečah naredili prostorsko statistične analize, z namenom, da bi ugotovili v katerih slovenskih občinah je gostota prometnih nesreč zaradi alkoholiziranosti največja. Rezultate, ki smo jih dobili, smo povezali s socio-ekonomskimi kazalci posameznih občin, kot so število prebivalcev, izobrazba prebivalcev, indeks staranja prebivalcev, število registriranih vozil ter koeficient razvitosti občine. Ugotovili smo, da med njimi in prometnimi nesrečami zaradi alkoholiziranosti obstaja povezava.
Ključne besede: Prometne nesreče, alkohol, prostorski vzorec, socio-ekonomski kazalci.
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 480; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

8.
Karel Veliki: »Oče Evrope« in veliki pokristjanjevalec
Tjaša Koštomaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Karel Veliki: »Oče Evrope« in veliki pokristjanjevalec predstavlja Karla Velikega z dveh zornih kotov. V prvem delu je predstavljen kot mogočen vladar, »Oče Evrope«, svetilnik tedanje zahodno srednjeveške Evrope, ki je z reformami v cerkvi, upravi in izobraževanju ter s čutom za umetnost uspešno vodil Frankovsko kraljestvo. Kot edini takšen vladar zgodnjega srednjega veka je želel ohraniti vez z Rimom. Eden izmed načinov je bilo popravljanje svetih knjig. Proces se je imenoval »correctio« in se ni nanašal le na prepisovanje in popravljanje knjig, ampak je proces zajel vse vidike življenja, tudi arhitekturo. V drugem delu je Karel Veliki predstavljen kot goreč kristjan, ki je s silo in z mečem pokristjanjeval vsa poganska ljudstva v svojem kraljestvu, saj jih je želel pripeljati h krščanski veri. Formalno je bila politika križa in meča takrat zakonsko utemeljena, a ni prinašala želenih dolgoročnih rezultatov. Slednje je bilo doseženo šele skozi irski način pokristjanjevanja, ki so se ga po uspešnem izvajanju pri saškem ljudstvu posluževali tudi pri slovanskem ljudstvu. S pridobljenim nazivom cesarja leta 800 je Karel Veliki lahko pokristjanjevanje v krščansko vero na območju cesarstva tudi opravičil.
Ključne besede: Karel Veliki, »Oče Evrope«, pokristjanjevanje, Frankovsko kraljestvo, Sasi
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 962; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

9.
Redoks iniciacija stirenskih monomerov v emulzijah
Žan Koštomaj, 2019, diplomsko delo

Opis: Porozni materiali so dandanes predmet nenehnega preiskovanja, saj njihova porozna struktura omogoča uporabo na marsikaterem področju. Tako jih najdemo v separacijskih procesih, uporabljajo se kot katalizatorji, zadnje čase pa najdemo aplikacije tudi na področju biomedicine. Pričujoča diplomska naloga se osredotoča na porozne polimerne materiale, ki jih dobimo največkrat z radikalsko verižno polimerizacijo monomernih enot. Poznamo več tehnik sinteze poroznih polimernih materialov, kot je recimo uporaba porogenih topil ali anorganskih soli; v okviru diplomske naloge pa smo uporabili tehniko polimerizacije kontinuirne faze emulzije z visokim deležem notranje faze. Oljna faza je vsebovala monomerno enoto stiren in zamreževalo divinilbenzen, vodna faza pa elektrolit kalcijev klorid heksahidrat. Iniciatorski sistem je bil sestavljen iz termičnega iniciatorja, AIBN in redoks iniciatorja, TEMED. Preverjali smo hipotezo, da dobimo z naraščajočo hitrostjo mešanja manjše velikosti por, saj se tako dispergirane kapljice notranje faze razbijejo na manjše kapljice. Z dodatkom redoks iniciatorja po koncu mešanja emulzije sprožimo takojšnjo tvorbo radikalov, s čimer emulzija polimerizira preden ima možnost razpada oziroma preden se začno združevati kapljice notranje faze. Za mešanje smo uporabili dva različna mešalna nastavka, ki se razlikujeta v premeru mešalnega propelerja, ter primerjali velikosti por, ki jih dobimo z vsakim. Za ugotovitev, kateri nastavek daje pore manjših velikosti, smo vzorce karakterizirali s SEM analizo, preko katere smo preučevali morfologijo vzorcev, in porozimetrije po BET modelu adsorpcije plinov na trdnih površinah, s čimer smo dobili vrednosti specifičnih površin vzorcev. Iz grafov porazdelitve velikosti por smo potrdili hipotezo, da se velikost por manjša z višanjem hitrosti mešanja emulzije, ugotovili pa smo tudi, da dobimo v primerjavi z manjšim nastavkom z večjim nastavkom manjše pore.
Ključne besede: stiren, divinilbenzen, HIP emulzija, redoks iniciirana polimerizacija, PoliHIPE
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 395; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (2,07 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici