| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 62
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba sodobnih metod zajema in obdelave podatkov za umeščanje virtualnih objektov v prostor
Kristina Tomiek, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je izdelati 3D digitalni model in ga predstaviti kot obogateno resničnost. V prvem, teoretičnem delu smo prikazali opremo in nekaj sodobnih metod zajema podatkov na terenu kot sta skeniranje ter fotogrametrija. Pojasnili smo izraz resničnost, predstavili nekaj različnih vrst resničnosti in postopek kako dobimo model obogatene resničnosti navideznega objekta. Opisali smo osnovna pravila upravljanja z dronom, katera dovoljenja in izjave potrebujemo za upravljanje z brezpilotnim letalom, koliko dni moramo hraniti te izjave in kako ocenimo tveganje glede na teren letenja. V praktičnem delu smo s programom Archicad izdelali digitalni model terena in objekta in ju s pomočjo programa SketchUp predstavili kot obogateno resničnost v prostoru.
Ključne besede: brezpilotna letala, 3D-modeliranje, obogatena resničnost
Objavljeno: 16.07.2020; Ogledov: 409; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (4,61 MB)

2.
3.
4.
Kantavtor kot ljudski umetnik; Na primeru Milana Kamnika
Mojca Kamnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo profilira ustvarjanje koroškega kantavtorja Milana Kamnika v kontekstu kantavtorja in hkrati sodobnega ljudskega pevca. Kantavtor je solistično delujoč glasbenik, poet, interpret, avtor in izvajalec lastnih pesmi, njegova podoba sega daleč v zgodovino in se v svojih značilnostih prepleta z vplivi davnega dvorskega trubadurstva, francoskega šansona, ljudske umetnosti, z zgodnjim obdobjem nemškega samospeva in glasbenih akterjev ameriške preporodne ljudske glasbe. Je hibrid med literatom, glasbenikom, humanistom in performerjem. Razprave okoli vprašanja »Kdo je sodobni ljudski godec?« postajajo vedno pogostejše, saj so strokovnjaki ugotovili, da starejše definicije akterjev in elementov ljudske umetnosti niso več prvinsko aktualne. Sodobni sorodniki ljudskih godcev in pevcev delujejo podobno kot njihovi predniki, vendar nam zaenkrat še ni uspelo ne najti ne točno poimenovati glasbenikov, ki jih družba trenutno potrebuje in idejno obravnava kot ljudskega pevca. Milan Kamnik je koroški kantavtor, ki je poznan po pesmih v koroškem dialektu in upesnitvah del Prežihovega Voranca. Vsaj v tretjini svojega repertoarja ponosno uporablja koroško narečje. Njegova prepoznavnost večinoma ostaja na Koroškem, kjer ima največji vpliv, in sicer je ta široko kulturno-identitetnega pomena.
Ključne besede: Milan Kamnik, kantavtor, ljudski pevec
Objavljeno: 25.10.2019; Ogledov: 388; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (913,03 KB)

5.
Analiza smernic za izvedbo geotehničnih opazovanj: II. stopnja natančnosti geodetskih opazovanj
Goran Tomiek, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil analizirati smernice za izvedbo geotehničnih opazovanj za drugi nivo natančnosti. Teoretični del je namenjen opisu merskih metod in opreme v geotehniki in geodeziji, težavam, ki spremljajo postopek meritev, ter ostalim parametrom, ki vplivajo na rezultate. Z geotehničnim monitoringom lahko obnašanje terena in objektov spremljamo predvsem pod terenom oz. v globini. Pregledali smo, ali se je v tem času na področju tehnologije in meritev geotehničnih opazovanj kaj bistvenega spremenilo. Geodezija pa zagotavlja meritve predvsem na površini in je kot taka zelo pomemben sestavni del za pridobitev celotne slike o obnašanju geotehničnega objekta predvsem na nestabilnih območjih. Zato je eden izmed ciljev proučiti tudi del Smernic, ki govori o povečanem nivoju natančnosti geodetskih meritev za potrebe geotehničnih preiskav in kako jih zagotavljati. Cilj je preveriti tudi, s katero opremo in na kakšen način dosegati to visoko natančnost meritev. V tem delu so zajete tudi praktične meritve in analiza rezultatov z dvema robotiziranima elektronskima instrumentoma in opremo GNSS.
Ključne besede: geotehnika, GNSS, natančnost, meritve, analiza
Objavljeno: 26.02.2019; Ogledov: 735; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

6.
Učni park Sonce v občini Ruše
Matej Mencinger, Nejc Novak, Tanja Vajs, Matjaž Majcen, Maja Žalik, Matic Rakovec, Loredana Štumberger, Patricia Jagarinec, Tea Kenda, Josef Sabbagh, Blaž Prepadnik, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: urejanje okolja, učni park
Objavljeno: 22.10.2018; Ogledov: 726; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (12,20 MB)

7.
Metode daljinskega zaznavanja za potrebe kartiranja vodov javne infrastrukture
Jani Ferčič, 2018, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti pomen daljinskega zaznavanja ter njegovo uporabo za pridobivanje podatkov katastra gospodarske javne infrastrukture. Obravnavali smo konkreten primer avtocestnega razcepa v katastrski občini Slivnica, katerega območje je aktualno v večjih pogledih. V diplomskem delu smo predstavili definicijo daljinskega zaznavanja ter vrste daljinskega zaznavanja. Na kratko so bile opisane geodetske evidence v gradbeništvu z ozirom na kataster gospodarske javne infrastrukture, ki je služil kot izhodiščna točka za praktičen primer. V praktičnem delu smo podrobno predstavili območje razcepa ter delo z računalniškim programom Oblak, kjer smo uporabili podatke katastra gospodarske javne infrastrukture za izbrano območje.
Ključne besede: gradbeništvo, geodezija, daljinsko zaznavanje, lidar, oblak
Objavljeno: 14.09.2018; Ogledov: 739; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (5,70 MB)

8.
GNSS monitoring of geologically demanding areas
Boštjan Kovačič, Boško Pribičević, Rok Kamnik, 2016, izvirni znanstveni članek

Opis: Displacement research using the three-dimensional global navigation satellite system (GNSS) as part of geodetic monitoring is becoming the key investigation for establishing a cause-and-effect relationships model between external natural factors, on the one hand, and the criteria that describes the level of functionality and safety of the observed natural or artificial object, on the other, in cases of motion of an object in space and time. The main objective of the deformation analysis is to confirm the stabilities of the reference points of a geodetic network, which are used to determine the movements of the control points that are stabilized on the observed objects. The assumption about the stabilities of certain reference points must be based on reasonable grounds, underpinned by measurements and proven by numerical methods. This is one part of the results of the deformation analysis when determining the extent of the movements and deformations. To do this a transformation is used in which a comparison is made between the coordinates of the points for two separate epochs. On the basis of the estimated transformation parameters, possible movements can be concluded within the reference points, i.e., on whether the datum parameters have changed. After confirming the stability of the geodetic network the coordinate differences of identical points measured within the different time windows can be determined as displacements and/or deformations of an object. In this paper one viaduct was assessed through geology and tectonic activities and also a load test of the viaduct was performed. The viaduct is in a quite active region, but the load test showed that the bridge response to the load is as expected.
Ključne besede: geodesy, geotehnics, monitoring, GNSS measurements, geology, deformation analysis, geodetic network
Objavljeno: 18.06.2018; Ogledov: 720; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (630,78 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Različne geodetske metode zajemanja podatkov za potrebe prometnih analiz
Adrijan Legčević, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so predstavljene različne geodetske metode, s pomočjo katerih pridobimo geodetske podlage, potrebne za izvajanje prometnih analiz. Za nadaljnje meritve smo se na podlagi primerjave treh geodetskih metod (GNSS, Lidar metoda in klasična metoda) odločili za uporabo GNSS metode. Za potrebe izdelave geodetskega načrta smo uporabili instrument TOPCON HYPER PRO. Z izdelanim geodetskim načrtom in opravljeno prometno študijo na primeru križišča v Miklavžu na Dravskem polju smo v zaključku predstavili tri predloge za izboljšanje trenutnega stanja v križišču.
Ključne besede: gradbeništvo, prometna varnost, geodezija, zajem podatkov, analize
Objavljeno: 02.11.2017; Ogledov: 994; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (15,98 MB)

10.
ZAKONSKE PODLAGE IN VARSTVO OKOLJA PRI POSTAVITVI VETRNIH ELEKTRARN V SLOVENIJI
Nina Ratnik, 2017, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: Veter je obnovljivi energetski vir, ki ga v Sloveniji premalo izkoriščamo. Slovenija ima zaradi svoje reliefne zgradbe veliko primernih območij za gradnjo vetrnic, ki pa so slabo izkoriščene v primerjavi z Evropo. Vetrnice imajo minimalni vpliv na okolje, okolju so ekološko prijazne, saj ne povzročajo izpusta CO2. V projektni nalogi bomo raziskali področje v Prekmurju, kot morebitno primerno območje za gradnjo vetrnic. V prvem delu projektne naloge smo pregledali dosedanje projekte za gradnjo vetrnic v Sloveniji. V drugem delu smo analizirali vetrnice v svetu in Sloveniji, predstavili njihov ekološki in ekonomski učinek na okolje in poiskali primerna območja za gradnjo vetrnic v Sloveniji na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za okolje. Primerjali smo pridobivanje energije z vetrnicami z drugimi načini pridobivanja energije. V tretjem delu projektne naloge smo se osredotočili na gradnjo vetrnic v Prekmurju. Primerjali smo vetrnice v Prekmurju z elektrarno na reki Muri in predstavili idejni projekt za postavitev vetrnic v Prekmurju. Cilj naloge je poiskati nekaj primernih območij za gradnjo vetrnic v Prekmurju. Projektno delo smo zaključili z ugotovitvijo, da Prekmurje ni primerno za gradnjo velikih vetrnic, ampak le za gradnjo malih vetrnic, ker je potrebna minimalna hitrost vetra 1.5 m/s.
Ključne besede: veter, vetrna elektrarna, vplivi, omejitve, gradnja, varstvo okolja
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 1045; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici