Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Zanimalo nas je splošno zadovoljstvo študentov, kako zaznavajo organizacijsko klimo v podjetju in kateri elementi zadovoljstva pripomorejo k odločitvi študentov o redni zaposlitvi v Iskraemeco, d. d. Cilj raziskave je bil ugotoviti povezanost med splošnim zadovoljstvom študentov in njihovo željo po zaposlitvi v podjetju ter povezanost med zaznano klimo in željo po redni zaposlitvi. Za okolje raziskovalne naloge smo izbrali študente zaposlene v Iskraemeco, d. d. v septembru 2020. Iskraemeco je delniška družba, z glavno dejavnostjo razvoja, proizvodnjo in trženjem instrumentov za merjenje, upravljanje, vodenje in obračun porabe električne energije. Vse bolj pa se nagibajo k pametnim rešitvam za učinkovito upravljanje energije, katere upravljajo s stabilnim portfeljem pametnih števcev in omrežij. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, jih statistično obdelati v programu SPSS in nato interpretirati. Ugotovili smo, da na splošno zadovoljstvo študentov v podjetju najbolj vplivajo odnosi s sodelavci in delovno okolje (v tehničnem smislu). Na željo po zaposlitvi v podjetju v veliki meri vpliva neposredno nadrejeni, varno delovno okolje ter delovno mesto brez bojev in prepirov. V povprečju študenti zaznavajo organizacijsko klimo v Iskraemeco kot pozitivno. Glede na ugotovitve raziskave smo predlagali, da zaposleni v Iskraemeco še naprej vzdržujejo obstoječo organizacijsko klimo, ki pozitivno vpliva na željo po redni zaposlitvi študentov. Ker je študentsko delo oblika prekarnega dela in ni dolgoročna, se populacija študentov v podjetju stalno spreminja. Zato je smiselno stalno raziskovati in slediti spremembam ter z ustreznim prilagajanjem elementov zadovoljstva študentov in zaposlenih izboljševati organizacijsko klimo, ki bo omogočala obstoj in razvoj podjetja.
Ključne besede: študentsko delo, zadovoljstvo, Iskraemeco, d. d.
Objavljeno v DKUM: 09.11.2020; Ogledov: 691; Prenosov: 243
Celotno besedilo (1,62 MB)

Opis: V magistrskem delu so zajete strateške usmeritve pri razvoju in upravljanju sistemov daljinskega ogrevanja. Pričujoče delo raziskuje in poišče rešitev za bolj učinkovit sistem daljinskega ogrevanja. Predstavi možnost, da se ob poglobljenem poznavanju celotnega sistema v praksi uresniči koncept, kot je zasnovan v teoretičnem delu, rezultat pa je energetsko učinkovit, ekonomsko uspešen in okoljsko sprejemljiv sistem daljinskega ogrevanja. Zaključno delo tako prispeva k razvoju, rasti in pomembnosti ter zagotavljanju energetske učinkovitosti daljinskih sistemov na lokalni, državni in mednarodni ravni ter prispeva k izboljšanju in kontinuiteti energetskega delovanja omrežja ob upoštevanju vseh vidikov in področij poslovanja.
Ključne besede: daljinsko ogrevanje, strateški razvoj, optimizacija, upravljanje
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 1330; Prenosov: 181
Celotno besedilo (4,54 MB)

Opis: Tigrasti komar, Aedes albopictus (Skuse, 1895), je invazivna tujerodna vrsta komarjev, ki je v Sloveniji prisotna že 16 let. Zaradi svojega hitrega širjenja, sposobnosti izkoraiščanja umetnih vodnih habitatov za svoj razvoj, nadležnosti za prebivalstvo ter predvsem nevarnosti prenosa različnih zoonoz ima izjemen pomen za javno zdravje. Namen doktorske disertacije je bil določiti razširjenost tigrastega komarja v celotni državi ter preučiti njegovo potencialno razširjenost v bližnji prihodnosti. Popisi komarjev so temeljili na iskanju ličink v različnih vodnih habitatih. Komarje smo do vrste določili na podlagi morfoloških znakov ter s pomočjo DNA (deoksiribonukleinska kislina) črtnih kod. V dveh letih vzorčenja smo ugotovili stabilno populacijo tigrastega komarja na Primorskem, v Ljubljani in širši okolici ter na Dolenjskem. Ob popisu tigrastega komarja smo naleteli še na dve invazivni vrsti, japonskega komarja, Ae. japonicus japonicus, ter korejskega komarja, Ae. koreicus. Zaradi hitro rastoče populacije, pomena za javno zdravje ter nejasnih ekspanzijskih mehanizmov japonskega komarja v Evropi smo dodatno opravili populacijsko študijo te vrste na osnovi genetskih markerjev. Genotipizirali smo sedem mikrosatelitnih lokusov na reprezentativnem številu vzorcev in obenem sekvenirali del njihovega mitohondrijskega gena za nikotin-dehidrogenazo; NAD4. Rezultati so pokazali, da so populacije v Sloveniji najbolj podobne populacijam, ki naseljujo območje Nemčije. S to raziskavo smo dokazali, da sta populaciji tigrastega in japonskega komarja simpatrični na velikem delu Slovenije. Na podlagi zbranih podatkov o njuni razširjenosti, različnih kombinacij bioklimatskih spremenljivk iz dveh baz, WorldClim in CHELSA, in nadmorske višine smo v računalniškem programu MaxEnt izdelali različne modele potencialne razširjenosti za obe vrsti. Najboljši modeli so bili izbrani na podlagi AIC in AUC vrednosti. Kot primernejši za napovedi razširjenost obeh vrst se izkazali modeli s spremenljivkami iz baze CHELSA, kar smo potrdili tudi s terenskimi podatki. Tigrati komar lahko po napovedih modelov potencialno naseli še območje v severovzhodni Sloveniji, zato bi morali v prihodnosti temu nameniti pozornost, da bi preprečili naselitev in ustalitev vrste. Populacija japonskega komarja se je v primerjavi s tigrastim komarjem v času vzorčenja razširila na večino države, kar so predvedili tudi izdelani modeli. S študijo smo potrdili, da so modeli uporabno orodje za predvidevanje razširjenosti invazivnih vrst komarjev in bi jih lahko uporabili za preprečevanje širjenja invazivnih komarjev v prihodnosti v drugih državah s podobnimi bioklimatskimi pogoji.
Ključne besede: tigrasti komar, japonski komar, korejski komar, Slovenija, modeliranje razširjenosti, MaxEnt, CHELSA, WorldClim, sistem črtnih kod DNA, genetska diverziteta
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 1513; Prenosov: 143
Celotno besedilo (11,70 MB)

Opis: V diplomski nalogi nas je zanimala predvsem primerjava uporabe službenih psov v slovenski policiji in vojski. Hipoteze, ki smo si jih zastavili na začetku, smo preverjali s preučevanjem literature. Za pridobitev dodatnih podatkov za izvedbo testiranja hipotez smo izvedli tudi intervjuja, katerih vsebina je predstavljena proti koncu diplomskega dela. Intervjuja smo opravili s Petrom Levstkom, dr. vet. med. in vodjo oddelka za šolanje službenih psov Markom Medveškom. Poklica, ki smo ju podrobneje opisali v nadaljevanju dela, se med seboj razlikujeta po specifiki in uporabi pooblastil. Oba pa imata skupno nalogo zagotavljanja varnosti in varovanja ljudi tako v Sloveniji kot na misijah v tujini. Skupno jima je tudi odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, varovanje objektov, nadzor prometa in podobno. Delo policije se navezuje na delo s civilnimi osebami, delo vojske pa na opravljanje nalog znotraj vojaškega področja in na misijah. V našem primeru imata tako policija kot vojska vsaka svojo pravno podlago, ki določa uporabo službenih psov v Sloveniji in uporabo vojaških psov na misijah v tujini. Skupen obema poklicema je le Zakon o zaščiti živali, ki pravi, da se policijski in vojaški psi ne štejejo za nevarne pse. Oboji za službeno delo uporabljajo pasme psov, kot sta na primer belgijski in nemški ovčar. Policija ima poleg teh še terierje, nemške kratkodlake ptičarje, nizozemske ovčarje in rotvajlerje. V policiji šolajo in uporabljajo službene pse za splošno in specifično uporabo. Podobno je tudi v vojski, kjer poleg naštetega šolajo še stražarsko-patruljne pse za samostojno varovanje na verigi, brez vodnika. Oba poklica imata urejen nakup psov, v zadnjem času pa se tako policija kot vojska bolj poslužujeta lastne vzreje psov, še posebno vojska, ki je s selekcijo »ustvarila« odličnega vojaškega psa. Kandidati, ki želijo postati vodniki službenih psov, morajo izpolnjevati pogoje in merila, potrebne za vodnika v policiji in vojski. Glavno merilo, poleg tega da mora biti kandidat policist ali vojak, je to, da mora imeti oseba rada živali, posebno pse. Psi so družabne živali z nagoni, ki jih vodniki policisti in vojaki uporabljajo sebi v prid, psu pa vračajo enako pripadnost kot oni njim.
Ključne besede: službeni psi, policijski psi, vodniki službenih psov, šolanje, uporaba, policija, vojska, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.03.2018; Ogledov: 1418; Prenosov: 206
Celotno besedilo (873,14 KB)

Opis: V projektni nalogi predstavljamo severno obvoznico Bled. Najprej opišemo potek trase: kje bo potekala, kaj bo spremenjeno in kako bo sestavljena. V nadaljevanju predstavimo prednosti in slabosti izgradnje obvoznice in kakšen vpliv bo imela na mesto Bled. Predvsem nas zanima, kako bo obvoznica vplivala na turizem, gospodarstvo in dnevne migracije. Ker pa smo danes vse bolj naravovarstveno osveščeni, smo ugotavljali tudi, kakšen vpliv bo obvoznica imela na okolje. Hoteli smo ugotoviti, kakšno je mnenje javnosti o izgradnji obvoznice, ki smo ga ugotavljali s pomočjo ankete, in rezultate predstavili na koncu projektne naloge.
Ključne besede: severna obvoznica Bled, turizem, tranzit, varstvo okolja
Objavljeno v DKUM: 14.09.2016; Ogledov: 1285; Prenosov: 78
Celotno besedilo (3,83 MB)