| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
MODELIRANJE INDEKSA AKTIVNOSTI S STATISTIKAMI VIŠJIH REDOV ZA VREDNOTENJE REDKIH IMPULZNIH IZVOROV V KONVOLUTIVNIH MEŠANICAH
Rok Istenič, 2010, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji se ukvarjamo z vrednotenjem redkih impulznih izvorov v linearnih konvolutivnih mešanicah, tj. z ocenjevanjem njihovega števila, dolžin njihovih impulznih odzivov in njihovih medsebojnih prekrivanj. V ta namen razvijemo statistične modele indeksa aktivnosti, in sicer modele povprečja, variance in avtokovariančnega zaporedja, s pomočjo katerih lahko ocenimo dolžino sistemskih odzivov in število aktivnih impulznih izvorov v opazovanih signalnih mešanicah. Začnemo s pregledom obstoječega stanja na področju ocenjevanja števila izvorov in dolžine sistemskih odzivov. Nato predstavimo model konvolutivnih mešanic odzivov redkih impulznih izvorov. Na kratko predstavimo še dekompozicijo površinskih EMG, metodo kompenzacije konvolutivnih jeder in indeks aktivnosti. Pri modeliranju indeksa aktivnosti se osredotočimo ločeno na prispevke izvorov in šuma, dodanega signalom. Lastnosti razvitih modelov uporabimo pri ocenjevanju dolžine sistemskih odzivov in števila izvorov, za kar razvijemo dva postopka. Prvi temelji na modelu variance indeksa aktivnosti in s pomočjo redukcije iskalnega prostora ocenjuje tako dolžino odzivov kot tudi število izvorov. Drugi postopek je kombiniran in temelji na modelu avtokovariančnega zaporedja indeksa aktivnosti, s katerim ocenimo dolžine sistemskih odzivov. Ko so dolžine odzivov ocenjene, lahko ocenimo število izvorov s pomočjo metod za ocenjevanje števila izvorov v multiplikativnih mešanicah. Drugi pristop se je izkazal za boljšega. V nadaljevanju predstavimo še možnosti nadgradnje indeksa aktivnosti s statistikami 3. in 4. reda ter probleme, ki pri tem nastanejo. Razvite modele nato preverimo na umetnih signalih z naključnimi sistemskimi odzivi in na umetnih površinskih elektromiogramih.
Ključne besede: obdelava signalov, sestavljeni signali, konvolutivne mešanice, sistem MIMO, impulzni izvori, ocenjevanje števila izvorov, indeks aktivnosti, korelacijska matrika, naddoločene mešanice signalov, večkanalni signali, statistike višjih redov, momenti višjih redov, Tihonova regularizacija, površinski elektromiogram, matematično upanje, varianca, avtokovariančno zaporedje
Objavljeno: 21.05.2010; Ogledov: 2012; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

4.
Analysis of neuromuscular disorders using statistical and entropy metrics on surface EMG
Rok Istenič, Prodromos A. Kaplanis, Constantinos S. Pattichis, Damjan Zazula, 2008, izvirni znanstveni članek

Opis: This paper introduces the surface electromyogram (EMG) classification system based on statistical and entropy metrics. The system is intended for diagnostic use and enables classification of examined subject as normal, myopathic or neuropathic, regarding to the acquired EMG signals. 39 subjects in total participated in the experiment, 19 normal, 11 myopathic and 9 neuropathic. Surface EMG was recorded using 4-channel surface electrodes on the biceps brachii muscle at isometric voluntary contractions. The recording time was only 5 seconds long to avoid muscle fatigue, and contractions at fiveforce levels were performed, i.e. 10, 30, 50, 70 and 100 % of maximal voluntary contraction. The feature extraction routine deployed the wavelet transform and calculation of the Shannon entropy across all the scales in order to obtain a feature set for each subject. Subjects were classified regarding the extracted features using three machine learning techniques, i.e. decision trees, support vector machines and ensembles of support vector machines. Four 2-class classifications and a 3-class classification were performed. The scored classification rates were the following: 64+-11% for normal/abnormal, 74+-7% for normal/myopathic, 79+-8% for normal/neuropathic, 49+-20% for myopathic/neuropathic, and 63+-8% for normal/myopathic/neuropathic.
Ključne besede: surface electromyography, neuromuscular disorders, neuropathy, myopathy, EMG signals, signal processing, wavelet transform, metrics
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1025; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

5.
EVA - EEG viewer and annotator : version 1.0
Matjaž Divjak, Rok Istenič, Aleš Holobar, 2011, programska oprema

Objavljeno: 01.06.2012; Ogledov: 716; Prenosov: 19
URL Povezava na celotno besedilo

6.
7.
8.
Prednosti in slabosti odlaganja materinstva v kasnejše reproduktivno obdobje
Sandra Kupčič, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se osredinjamo na prednosti in slabosti odlaganja materinstva v kasnejše reproduktivno obdobje. Pričujoče delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu predstavimo rodnost nasploh in dejavnike rodnosti: kateri dejavniki vplivajo na odločitev za materinstvo; kdaj je pravi čas za materinstvo; dejavniki, ki vplivajo na odlaganje materinstva in splošno o tem pojavu v Sloveniji. Opredelimo tudi pojem odgovornega starševstva, katerega pomen v zadnjih letih narašča. V empiričnem delu se osredotočamo na raziskavo. Raziskava je sestavljena iz intervjujev 20 sogovornic iz ptujskega območja. Sogovornice razvrstimo v dve skupini: polovica izmed sogovornic je vstopila v prvo materinstvo pred svojim 25. letom starosti, druga polovica pa po 35. letu. Zanima nas, kaj je vplivalo na njihovo odločitev za rojstvo otroka; katere so prednosti in slabosti odloženega materinstva ter prednosti in slabosti zgodnjega materinstva z vidika njihovih izkušenj; kakšen pomen pripisujejo materinstvu in kako ga doživljajo; katere spremembe jim je prineslo rojstvo otroka; kako usklajujejo družino – delo – gospodinjstvo – prosti čas; kaj jim predstavlja pojem odgovornega starševstva in v kolikšni meri ga uresničujejo same ter kakšen vpliv ima na vzgojo otrok izobrazba. Rezultati raziskave kažejo, da so matere, ki so prvič rodile po 35. letu starosti, večinoma tako želele, saj so pred rojstvom prvega otroka želele biti finančno neodvisne in v dobri partnerski zvezi. Matere, ki so prvič rodile pred 25. letom, pa so po večini želele biti mlade mame. Polovica intervjuvank, ki so prvič rodile pred 25. letom, je zanosila nenačrtovano. Druga polovica je nosečnost načrtovala. V drugi skupini intervjuvank, materinstvo po 35. letu, je nenačrtovano zanosila le ena, ostalih 9 pa je nosečnost načrtovalo. Večini intervjuvank se zdita najpomembnejši skladna partnerska zveza in skupna odločitev za otroka, odgovori obeh skupin pa so si podobni tudi glede na to, kateri pogoji so morali biti izpolnjeni pred odločitvijo za otroka. Intervjuvanke obeh skupin izpostavljajo finančno neodvisnost, dobro partnersko zvezo, rešen stanovanjski problem. K prednostim odloženega materinstva intervjuvanke uvrstijo večjo odgovornost, večjo čustveno stabilnost, zrelost in uživanje mladosti. Med slabosti odloženega materinstva navedejo slabšo fizično pripravljenost in manjšo potrpežljivost. Intervjuvanke, ki so rodile po 35. letu, imajo v primerjavi z drugo skupino intervjuvank višjo izobrazbo. Izpostavijo tudi pozitivne spremembe, ki jih je prineslo rojstvo otrok, npr. večja povezanost med partnerjema. Nekatere intervjuvanke, ki so matere postale pred svojim 25. letom, izpostavijo spremembe v odnosu med partnerjema po rojstvu otrok, tj. negativne spremembe, kot npr. pomankanje časa za partnerja (sprejetje dejstva, da s partnerjem nista več sama). Vse intervjuvanke utemeljijo, kaj jim pomeni odgovorno starševstvo. Izrazijo prepričanje, da je njihovo starševstvo odgovorno, pri čemer se njihovi odgovori razlikujejo. Odgovori druge skupine intervjuvank, matere po 35. letu, so bolj »zreli«. Kot odgovorno starševstvo mlajše intervjuvanke navedejo skrb za otroka, delo z otroki, postavljanje otroka na prvo mesto, zagotavljanje materialnih dobrin. Starejše matere temu dodajajo še zagotavljanje otrokove varnosti, podporo, vzgojo in usmerjanje, učenje vrednot, postavljanje mej.
Ključne besede: materinstvo, odloženo materinstvo, starševstvo, odgovorno starševstvo, rodnost.
Objavljeno: 10.12.2012; Ogledov: 1795; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (741,09 KB)

9.
PLANIRANJE KADROV V OSNOVNI ŠOLI PODBOČJE
Urška Istenič, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili proces planiranja in razvoj kadrov ter absentizem in fluktuacijo v Osnovni šoli Podbočje. Diplomsko delo smo razdelili na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo definirali kadrovsko politiko in njena načela. Podrobno smo preučili tudi planiranje kadrov, kjer smo spoznali proces planiranja kadrov, pogoje, načela in dejavnike, ki vplivajo na planiranje. V nadaljevanju smo se seznanili tudi z razvojem kadrov, ki predstavlja zelo pomemben dejavnik planiranja kadrov. Na koncu pa smo predstavili tudi absentizem in fluktuacijo ter definirali vzroke, vrste, dejavnike in princip izračuna obeh. V empiričnem delu smo predstavili Osnovno šolo Podbočje, njeno strategijo delovanje ter podrobneje opredelili kadrovsko strukturo zaposlenih na dan 31. 12. 2015 ter analizirali absentizem in fluktuacijo na podlagi podatkov iz zadnjih štirih let. V raziskovalnem delu naloge so predstavljeni rezultati analize raziskave. Cilj je bil ugotoviti, kako so zaposleni zadovoljni s procesom planiranja. Rezultati raziskave so pokazali, da so z možnostjo napredovanja in organizacijo izobraževanja zaposleni v Osnovni šoli Podbočje zelo zadovoljni. Pogoji dela so po mnenju zaposlenih dobri, vendar je velik delež tistih, ki pravijo, da svojega dela ne morejo uspešno opraviti znotraj svojega delovnega časa. Veliko jih tudi razmišlja o menjavi službe. Kot najpogostejši vzrok za absentizem pa so navedli udeležbo na seminarjih, bolniški dopust ter odsotnost zaradi nege ali spremstva družinskega člana. Na osnovi teh rezultatov smo v nadaljevanju podali predloge za izboljšanje stanja.
Ključne besede: planiranje zaposlenih, fluktuacija, absentizem, razvoj kadrov
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 565; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici