| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj resocializacijskih programov v evropskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Nika Seles, 2024, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu predstavljamo razvoj resocializacijskih programov v Evropi ter primerjalno analizo resocializacijskih programov v izbranih evropskih državah (Slovenija, Nemčija, Poljska in Norveška). V prvem delu se osredotočamo na zgodovinski razvoj resocializacijskih programov v Evropi ter proučujemo načine implementacije tretmajskih programov v praksi. V drugem delu zaključnega dela natančneje analiziramo resocializacijske programe v izbranih evropskih državah ter izpostavljamo ključne podobnosti in razlike med izbranimi državami. Izhajajoč iz pregleda literature je razvidno, da se je namen kaznovanja v večini evropskih držav usmeril v resocializacijo obsojencev, kjer je cilj zaporne kazni zagotoviti, da obsojenci postanejo aktivni člani družbe po prestani kazni, s čimer se zmanjša možnost ponovitve kaznivih dejanj. Ugotovitve so pokazale, da v zaporih Slovenije, Nemčije, Poljske in Norveške izvajajo izobraževalne programe in delovne terapije za obsojence. Ključne razlike med izbranimi državami se pokažejo pri kakovosti izvajanja tretmajskih programov. Podatki o razmerju med številom zaprtih oseb in zaporskimi delavci (primarno strokovnimi delavci), ki so pomemben indikator kakovosti resocializacijskih programov, pokažejo, da je Norveška edina država, kjer je število zaporskih delavcev večje kot število zaprtih oseb. Med izbranimi državami izstopa Poljska, kot edina med izbranimi državami z visoko stopnjo zaprtih oseb in ki nima jasno opredeljenega namena kaznovanja.
Ključne besede: zapori, resocializacija, resocializacijski programi, Evropa, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.07.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

2.
Prestajanje kazni zapora v zaporu na Dobu v času pandemije Covid-19 : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Lara Rošer, 2024, diplomsko delo

Opis: Pandemija covida-19 ni vplivala samo na življenje zunaj zaporov, temveč je tudi pomembno vplivala na delovanje zaporskih sistemov po vsem svetu, vključno s Slovenijo. Vpliv pandemije se je izražal predvsem v spreminjanju vsakodnevnih rutinskih postopkov, omejevanju stikov in uvedbi različnih zaščitnih ukrepov z namenom preprečevanja širjenja virusa. Dva izmed pomembnejših zaščitnih ukrepov sta bila omejitev obiskov zaprtih oseb, za kar se je odločila večina držav, ter predčasne odpustitve obsojencev. Situacija v Sloveniji se ni veliko razlikovala kot po svetu. Med pandemijo covida-19 je bila uvedena interventna zakonodaja, ki je pomagala pri zmanjšanju prezasedenosti slovenskih zaporov. V skladu z interventno zakonodajo je bilo povečano število predčasnih odpustov, več premestitev obsojencev ter prekinitev prestajanja kazni. V diplomskem delu smo se osredotočili na spremembe v zaporski populaciji kot posledici pandemije covida-19 in preučili zaznavo teh sprememb pri obsojencih, ki so prestajali oziroma prestajajo zaporno kazen v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob (v nadaljevanju ZPKZ Dob). V prvem delu diplomskega dela smo predstavili situacijo v evropskih zaporih v času pandemije in slovenski zaporski sistem s poudarkom na ZPKZ Dob. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili empirično študijo o odnosih v ZPKZ Dob v času pandemije covida-19. Izvedli smo anketiranje obsojencev. Rezultati statističnih analiz kažejo, da so odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci ter med samimi obsojenci ostali večinoma nespremenjeni oziroma so se nekoliko poslabšali. Obsojenci so izpostavili, da so v času pandemije pri zaporskih delavcih zaznavali manjšo podporo, pravičnost v postopkih in izkazovanje spoštovanja. Rezultati statističnih analiz so pokazali, da so obsojenci v času pandemije izkazovali manjšo pripravljenost za pomoč soobsojencem, hkrati pa njihovi odgovori kažejo na izboljšanje zaupanja, kar predstavlja ključni element v vzpostavitvi prijateljskih odnosov. 
Ključne besede: Zavod za prestajanje kazni zapora Dob, prestajanje kazni, odnosi med obsojenci, odnosi med obsojenci in zaporskimi delavci, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.07.2024; Ogledov: 77; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (835,72 KB)

3.
The UN Sustainable Development Goals and Provision of Security, Responses to Crime and Security Threats, and Fair Criminal Justice Systems
2024

Opis: The book comprises 14 peer-reviewed chapters based on research on crime and security threats in relation to the United Nations Sustainable Development Goals. The book represents a multidisciplinary work that combines different views of safety and security provision in local environments, at the national level, as well as in the international environment. The chapters include findings of a literature review, empirical research on crime and victimization of individuals, case studies, specific forms of crime, institutional and civil society responses to security threats, as well as legal and police and policing perspectives in relation to safety and security provision in modern society.
Ključne besede: sustainable development goals, United Nations, safety and security, crime, security threats, criminology, criminal justice, fairness
Objavljeno v DKUM: 08.07.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (12,32 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Primerjava zaporskih sistemov Litve, Latvije in Estonije : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Maša Sešek, 2024, diplomsko delo

Opis: Baltske države so se po razpadu Sovjetske zveze spopadale s številnimi problemi tranzicijskih držav, kot so zamenjava politične ureditve, propad gospodarstva, spremenjene družbene vrednote, korupcija, porast stopnje kriminalitete ipd., kar se je odražalo tudi na zaporskih populacijah oziroma stanju zaporov. Stopnje zaprtih oseb kot primarnega indikatorja kaznovalne naravnanosti so v Baltskih državah v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečne (med najvišjimi v Evropi). Kljub temu pa je opaziti trend upadanja stopnje zaprtih oseb pri vseh treh državah. Poleg tega so se baltske države soočale tudi s slabimi razmerami v zaporih, kot so pomanjkljiva zdravstvena oskrba, pomanjkljiv dostop do higienskih pripomočkov in aktivnosti. V prvem delu zaključnega dela smo, izhajajoč iz pregleda strokovne literature, predstavili razmere v zaporih baltskih držav s pomočjo poročil Evropskega odbora za preprečevaje mučenja in nehumanega ter poniževalnega ravnanja ali kaznovanja (orig. European Committee for the Prevention of Torture and Inhuman or Degrading Treatment or Punishment; CPT). V drugem empričnemu delu smo s pomočjo pregleda statističnih podatkov predstavili glavne značilnosti zaporskih sistemov baltskih držav. Osredotočili smo se na stopnjo zaprtih oseb, število zaprtih oseb, število zaporskih delavcev, kapaciteto zaporov, zasedenost zaporov in razmerje med številom zaprtih oseb in številom zaporskega osebja. Rezultati so pokazali, da se baltske države po stopnji zaprtih oseb uvrščajo v sam vrh evropskih držav, iz česar lahko sklepamo, da je kaznovalna politika stroga in primarni cilji penalne prakse niso usmerjeni v resocializacijo zaprtih oseb.
Ključne besede: zapori, obsojenci, stopnja zaprtih oseb, Baltske države, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.06.2024; Ogledov: 98; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

5.
Obsojenci in travme v otroštvu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Sara Jaklitsch, 2024, diplomsko delo

Opis: Številne raziskave kažejo, da imajo posamezniki, ki so bili izpostavljeni vsaj eni travmi v otroštvu, večjo verjetnost za razvoj različnih težav v odrasli dobi, vključno s težavami v duševnem zdravju, zlorabo substanc, težavami v medosebnih odnosih in kriminalnim vedenjem. Namen diplomskega dela je bil predstaviti povezave med doživetimi travmami v otroštvu in kasnejšo deviantnostjo posameznikov, hkrati pa preučiti, ali značilnosti travme vplivajo na obliko kaznivih dejanj pri obsojencih, pri čemer smo si postavili dve raziskovalni vprašanji, in sicer »Ali travme v otroštvu vplivajo na kasnejše prestopništvo posameznikov?« ter »Ali značilnosti travme vplivajo na specifičnost kaznivih dejanj pri obsojencih?« Zaključno delo je temeljilo na analizi sekundarnih virov, ki so obsegali tujo in domačo znanstveno literaturo, s pomočjo katere smo naredili celovit prikaz rezultatov ugotovitev. Po pregledu literature smo to razdelili na tri področja, in sicer travme v povezavi s kriminalnim vedenjem in aretacijami, travme v povezavi z antisocialnimi značilnostmi ter travme v povezavi z duševnim zdravjem obsojencev. Ugotovili smo, da so posamezniki, ki so doživeli travmo v otroštvu, bolj nagnjeni k vključevanju v delinkventno vedenje v odrasli dobi kot tisti, ki niso bili izpostavljeni takšnim izkušnjam. To vključuje različne oblike kriminalnega vedenja, to vedenje pa je velikokrat povezano z istovrstno izkušnjo travme, ki jo je posameznik doživel v otroštvu. Poleg tega izpostavljenost travmatičnim izkušnjam v otroštvu pogosto vodi v razvoj antisocialnih vedenj, kot sta agresivnost in impulzivnost ter razvoj psiholoških motenj, kot sta posttravmatska stresna motnja ali motnje razpoloženja, kar lahko dodatno poveča tveganje za kriminalno vedenje. Obsojenci tako velikokrat zapadejo v krog ponavljajočih se dejanj, ki so jih bili sami deležni v otroštvu.
Ključne besede: obsojenci, travme v otroštvu, odklonskost, duševno zdravje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 106; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

6.
Self-legitimacy of police officers in Slovenia
Rok Hacin, Gorazd Meško, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose – In recent years, several studies on self-legitimacy of police officers were conducted; however, few have tested the unstable nature of legitimacy in different time periods. This paper aims to focus on the self-legitimacy of police officers and its impact on pro-organizational behavior in 2013 and 2016. Design/methodology/approach – The study took place in eight regional police directorates in Slovenia. The number of participants amounted to 529 police officers in 2013 and 478 police officers in 2016 that have completed a paper and pencil survey that was pretested using a convenience sample of police officers studying as part-time undergraduate students. Findings – Overall findings revealed organizational commitment as the strongest predictor of self-legitimacy of police officers in Slovenia. The invariance of the “core variables” and their influence on the self-legitimacy of police officers in different time periods was confirmed. Their perception of individual legitimacy, organizational commitment, education and years of service influenced pro-organizational behaviors of police officers. Research limitations/implications – Limitations of the study can be seen in the sincerity of participating police officers and the nature of self-legitimacy, which operates differently in different societies. Practical implications – The results could be used for the improvement of policing in a young democratic country. Social implications – Legitimacy, procedural justice and other components of policing in a democratic society need to be tested globally, especially in young democracies. This study is an example of an ongoing, follow-up endeavor of researchers and the national police to reflect upon the development of policing. Originality/value – The paper has confirmed the invariance of relations with colleagues, supervisors’ procedural justice and audience legitimacy on the self-legitimacy in different time periods and societies.
Ključne besede: police, policing, self-legitimacy, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 17.06.2024; Ogledov: 69; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (156,81 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Uporaba prisilnih sredstev nad zaprtimi osebami : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Kristina Kastelic, 2024, diplomsko delo

Opis: Pazniki so pomemben del osebja v zaporih, saj zagotavljajo varno okolje tako za zaprte osebe kot tudi zaporske delavce. Pazniki imajo pooblastila za zagotavljanje reda in varnosti v zaporih, vključno z uporabo prisilnih sredstev, s katerimi posegajo v integriteto posameznika, proti kateremu so ta uporabljena. Pri tem upoštevajo načelo postopnosti in sorazmernosti, saj prisilna sredstva uporabljajo le v nujnih situacijah, ko na drugačen način ne morejo zagotoviti reda in varnosti, in ob spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V zaključnem delu smo se osredotočili na uporabo prisilnih sredstev nad zaprtimi osebami. Na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature in analize statističnih podatkov o uporabi prisilnih sredstev v zaporih smo ugotovili, da je od leta 2000 do leta 2021 uporaba prisilnih sredstev paznikov v slovenskih zavodih za prestajanje kazni zapora nad zaprtimi osebami porasla. Predvsem je opazen porast uporabe telesne sile, nekoliko pa tudi sredstev za vklepanje. Ugotovili smo, da je med letoma 2000 in 2021 porasla tudi upravičenost uporabe prisilnih sredstev, medtem ko je neupravičena in nepotrebna uporaba teh upadla. Pri analiziranju statističnih podatkov letnih poročil Varuha človekovih pravic smo ugotovili, da se je število podanih pobud zaprtih oseb v obravnavanem obdobju zmanjšalo. To potrjuje, da pazniki uspešno rešujejo konfliktne situacije z metodami, ki ne zahtevajo uporabe prisilnih sredstev, ali pa je uporaba teh ustrezna.
Ključne besede: zaporniki, prisilna sredstva, pazniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 102; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

8.
Položaj nosečnic v zaporih v ZDA in Veliki Britaniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Tajda Kopač, 2024, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu so predstavljeni problemi zdravstvene oskrbe nosečnic v zaporih in težave, s katerimi se soočajo. V prvem delu zaključnega dela smo preučili značilnosti in zdravstveno nego nosečih zapornic. Pregledali smo znanstveno in strokovno literaturo ter ugotovili, da številni zapori nimajo sredstev, opreme ali osebja za zagotavljanje ustrezne predporodne ali poporodne oskrbe ter drugih zdravstvenih storitev, kot so na primer dostop do splava, zdravljenje odvisnosti od substanc ali zdravljenje duševnih bolezni. Neustrezna zdravstvena oskrba oziroma njeno pomanjkanje lahko resno ogrozi zdravje zaprte matere in njenega otroka. V drugem delu smo izvedli primerjalno analizo položaja nosečih obsojenk v ZDA in Veliki Britaniji, da bi identificirali morebitne razlike v obravnavi nosečih zapornic. Poleg deskriptivne metode za prikaz stanja smo analizirali relevantne statistične podatke. Ugotovljeno je bilo, da decentraliziran kazenskopravni sistem v ZDA vodi do razlik v kakovosti in dostopnosti zdravstvene oskrbe nosečih zapornic. Prav tako se razlike kažejo v dostopnosti in številu enot za zaprte matere in njihove otroke, saj so te bolj razširjene v Veliki Britaniji. Obe državi se soočata z razširjeno uporabo psihoaktivnih substanc in težavami v duševnem zdravju pri nosečih zapornicah ter neuspešnim zagotavljanjem ustrezne zdravstvene in psihiatrične oskrbe. Problematičnost vklepanja zapornic v času nosečnosti ali po porodu je še zmeraj prisotno v obeh državah.
Ključne besede: noseče zapornice, zdravstvena oskrba, ZDA, Velika Britanija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.05.2024; Ogledov: 133; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (794,23 KB)

9.
Obravnava odvisnosti v slovenskih zaporih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Freia Verbinc, 2024, diplomsko delo

Opis: Zdravljenje odvisnosti od drog je dolgotrajen in naporen proces, ki zahteva veliko discipline in motivacije. Kljub temu, da zaporsko okolje večinoma ne predstavlja pozitivne izkušnje v življenju posameznika, je ključnega pomena, da odvisnim zapornikom poskušamo premagati težave s katerim se spopadajo, kajti z uspešno obravnavo odvisnosti od drog lahko prekinemo življenje kriminala in trpljenja posameznika. V diplomskem delu je prikazana raziskava, v katero so vključeni strokovni delavci Zavodov za prestajanje kazni zapora Ljubljana in Celje, s katero smo analizirali obravnave odvisnosti od drog v Sloveniji in opredelili dejavnike uspešnosti obravnav. Ugotovili smo, da programe za odvisnost od drog v Sloveniji delimo na nizkopražne programe, višjepražne programe in visokopražne programe. Vključitev v programe temelji na prostovoljnosti in vzpostavitvi abstinence. Dejavnike, ki vplivajo na uspešnost obravnav smo razdelili v tri sklope: izvedbo obravnav, zaporniki s težavami z odvisnostjo od drog in vzdrževanje abstinence. Strokovni delavci preko motivacijskih pogovorov spodbujajo posameznike, za vključitev v programe. Na samo uspešnost vplivajo tudi osebne, situacijske in družinske značilnosti zapornika. Na vzpostavitev abstinence vplivajo fizični pogoji zapora in kadrovske zmožnosti zapora. Zaradi kompleksnosti problematike je potreben celostni pristop k reševanju trenutnih težav, s katerimi se spopadamo na področju pomoči odvisnikom v zaporih.
Ključne besede: odvisnost od drog, zaporniki, slovenski zapori, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 254; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

10.
Policijsko delo v skupnosti in partnersko zagotavljanje varnosti v lokalnih skupnostih
Gorazd Meško, Katja Eman, Maja Modic, Maja Modic, Rok Hacin, 2024

Opis: Monografija predstavlja policijsko delo v skupnosti v kontekstu zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih v Sloveniji. Uvodoma so predstavljene teoretske perspektive policijskega dela v skupnosti. Sledi sistematični pregled evropskih raziskav o policijskem delu v skupnosti v zadnjih dveh desetletjih. Avtorji obravnavajo povezanost med legitimnostjo in policijskim delom v skupnosti v perspektivi javnega mnenja o policiji ter samozaznave legitimnosti policistov in njihovih pogledov na policijsko organizacijo. Posebno pozornost avtorji namenjajo opravljanju policijskega dela v skupnosti v urbanih in ruralnih okoljih, ker se narava kriminalitete in izvajanje policijske dejavnosti pomembno razlikuje med urbanimi in ruralnimi okolji. Sledi predstavitev usmerjenih skupinskih intervjujev s policisti in individualnih polstrukturiranih intervjujev s predstavniki lokalnih skupnosti. V naslednjem poglavju avtorji predstavijo analizo SWOT o policijskem delu v skupnosti. Avtorji pisanje zaključijo z refleksijo razvoja policijskega dela v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih.
Ključne besede: policijsko delo v skupnosti, partnerstvo, varnost, lokalne skupnosti, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 15.04.2024; Ogledov: 216; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (25,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 1.38 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici