| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 54
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava razvijanja prostorske predstavljivosti z uvedbo 3d-modeliranja med 3., 6., 7. in 8. razredom osnovne šole
Matevž Živec, 2020, magistrsko delo

Opis: Prostorska predstavljivost predstavlja eno ključnih sposobnosti za mnoge poklice. Razvijati jo je mogoče na veliko načinov. V osnovni šoli razvijamo prostorsko predstavljivost pri predmetu tehnika in tehnologija tudi s pomočjo 3D-modeliranja. V učnem načrtu za osnovno šolo je 3D-modeliranje predvideno v osmem razredu. Mnogi učitelji pa jo uvajajo že v šestem razredu. Magistrska naloga podaja upravičenost slednje prakse in priporočila ob naslednji prenovi učnega načrta tehnike in tehnologije. Pregledana je literatura na področju delovanja možganov, prostorske predstavljivosti ter 3D-modeliranja. Z empirično raziskavo je ugotovljen razvoj prostorske predstavljivosti s pomočjo 3D-modeliranja po posameznih razredih in spolu. Dokazano je, da je poučevanje 3D-modeliranja v šestem razredu osnovne šole upravičeno. Rezultati kažejo na precej podobno razvijanje prostorske predstavljivosti s pomočjo 3D-modeliranja v vseh razredih osnovne šole. Rezultati raziskave prav tako ne kažejo pomembnih razlik med spoloma. Ob naslednji prenovi učnega načrta za tehniko in tehnologijo se predlaga povečanje ciljev s področja prostorske predstavljivosti. Predlaga se tudi, da se pričetek 3D-modeliranja uvede v šesti razred osnovne šole. Ob prenovi koncepta podaljšanega bivanja se predlaga, da se cilji 3D-modeliranja vključijo vanj.
Ključne besede: razvijanje prostorske predstavljivosti, 3D-modeliranje, program SketchUp
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 144; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

2.
Trendi razvoja projektnega managementa ob nastajanju industrije 4.0
Dominik Dolenc, 2019, diplomsko delo

Opis: Industrija 4.0 je termin, s katerim se danes vedno pogosteje srečujemo. Zaradi velikega napredovanja tehnologije ter znanja prihaja ta izraz vedno bolj v ospredje. Pojem industrija 4.0 predstavlja vedno večjo integracijo robotike ter pametnih orodij v vsakdanjo industrijo. Namen tega je, da bi se čim več opravil in področij avtomatiziralo ali podprlo s pametnimi orodji, programi ipd. S takšnimi ukrepi lahko podjetja občutno zmanjšajo svoje stroške. Hkrati se povečata tudi sama produktivnost ter kakovost končnih izdelkov. Vsak dogodek v podjetju ali osebnem življenju lahko dojemamo kot projekt. Vsi ti dogodki imajo časovno omejitev in za uspešen zaključek potrebujejo planiranje ter organiziranje in vodenje. Zaradi tega je projektni menedžment pridobil velik pomen v podjetjih. Večina projektov je samih po sebi bolj zapletenih, zaradi tega je za učinkovito izvedbo treba uporabiti pristope projektnega menedžmenta. Ti pristopi/trendi se s časom in tehnologijo tudi spreminjajo. Skozi zgodovino vodenja projektov so se trendi nenehno spreminjali s pomočjo vplivov, kot so tehnologija, medčloveški odnosi in modeli vodenja. Tudi industrija 4.0 bo s svojimi naprednimi tehnologijami in pristopi pustila pečat na vodenju projektov in izoblikovala nove trende. Skozi diplomski projekt smo skušali ugotoviti, kako industrija 4.0 s svojimi naprednimi pristopi vpliva na sam projektni menedžment in ali novosti, ki jih prinaša, vplivajo na trende projektnega menedžmenta pozitivno ali negativno.
Ključne besede: industrija 4.0, projektni menedžment, projekt, trendi
Objavljeno: 17.03.2020; Ogledov: 444; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (960,75 KB)

3.
Sodobne tehnologije pri pouku tehnike in tehnologije
Dejan Zemljak, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava vpeljevanje sodobnih tehnologij v pouk tehnike in tehnologije v osnovni šoli. Najprej je podrobneje predstavljen zgodovinski razvoj človeka od pradavnine do danes, nato pa je na podoben način predstavljen še razvoj šolstva. Izpostavljeni so ključni in najpomembnejši dosežki skozi zgodovinski razvoj. Sledi predstavitev tehnološkega in družbenega razvoja v prihodnosti. Podrobneje je predstavljen razvoj industrije in nova industrijska revolucija. Podobno je predstavljen tudi razvoj družbe v prihodnosti, kjer so izpostavljene ključne komponente omenjene družbe. Sledi podrobnejša predstavitev današnjega izobraževanja ter šole in izobraževanja v prihodnosti. V nadaljevanju teoretičnega dela magistrskega dela so podrobneje predstavljene tehnologije proizvodnje, prav tako so predstavljene sodobne tehnologije, ki se uporabljajo v proizvodnih procesih. Podrobneje so opisane tudi nekatere sodobne tehnologije, ki jih je mogoče uporabljati pri pouku tehnike in tehnologije oziroma v šolstvu na splošno. V razvojnem delu magistrskega dela je najprej podrobneje predstavljen veljaven učni načrt za tehniko in tehnologijo. Povzete so vse tehnologije obdelave, ki so del šolskega procesa. Sledi predstavitev tistih vsebin, ki jih je mogoče v učnem načrtu zamenjati s sodobnimi napravami in stroji. Sledi podrobnejša predstavitev laserskega rezalnega/označevalnega stroja in 3D tiskalnika kot primera sodobnih tehnologij, ki jih je možno uporabljati v šolskem procesu. V drugi polovici razvojnega dela so nato predstavljene morebitne spremembe učnega načrta za tehniko in tehnologijo. Tukaj je podrobneje predstavljeno, pri katerih vsebinah bi lahko v pouk tehnike in tehnologije vključili sodobne tehnologije in tudi kako bi jih lahko vključili. Zatem sledi še podrobnejša predstavitev učnih vsebin in ciljev, ki temeljijo na uporabi sodobnih tehnologij pri pouku tehnike in tehnologije. Sledijo študije primerov, kjer so predstavljeni nekateri izdelki, ki jih je mogoče izdelati s sodobnimi tehnologijami pri pouku. Ob koncu sta predstavljeni še medpredmetno povezovanje, kjer je podrobneje opisana uporaba sodobnih naprav in strojev še pri drugih šolskih predmetih, in analiza ankete, kjer je podrobneje predstavljeno aktualno stanje na področju sodobnih tehnologij v šoli.
Ključne besede: industrijska revolucija, sodobne tehnologije, industrija 4.0, družba 5.0, CNC stroji, 3D tiskalnik, pouk, tehnika in tehnologija
Objavljeno: 03.12.2019; Ogledov: 567; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (37,44 MB)

4.
Varnost pri predmetu tehnika in tehnologija v osnovni šoli
Matej Hočevar, 2019, magistrsko delo

Opis: Izobraževanje in usposabljanje za zdravje in varnost pri delu sta del priprave mladih na delo. Iz tega razloga je naloga zastavljena na način pregleda in predstavitve zakonodajnih zahtev tega področja. Primerjana je zakonodaja v drugi državi in predlagan prenos dobrih praks. Pregledano je Proučene so naloge delodajalcev in učiteljev ter njihove pristojnosti. Strnjena so navodila za ustrezno uporabo osebne varovalne opreme. S pomočjo intervjuja, opravljenega z varnostnim inženirjem, so raziskani pravne okviri delovanja učiteljev tehnike in tehnologije, njihova odgovornost pri poškodbah učencev ter naloge strokovnih delavcev za varstvo pri delu. Z empirično raziskavo je ugotavljano spoštovanje zakonodaje, pritiski na učitelje s strani staršev, raziskan je način njihovega dela in vloga delodajalcev. Analizirana je tudi ustrezna opremljenost učilnic in delovne opreme. Dokazano je, da obstaja nevarnost pri poučevanju tehnike in tehnologije zaradi nepoznavanja in nespoštovanja zakonodaje s strani učiteljev in delodajalcev. Materialni pogoji so zadostni, vendar na spodnji meji sprejemljivega, med drugimi razlogi je ovira finančne narave. Nadzor varnosti je zadovoljiv, saj učitelji menijo, da učence dovolj izobrazijo. Potrjeno je, da učitelji s pomočjo sodobnejših strojev in naprav lažje poučujejo, ter da so šole glede požarne varnosti in nudenja prve pomoči dobro pripravljene.
Ključne besede: Varnost pri tehniki in tehnologiji, zakon, odgovornost učitelja, stroji in naprave, poškodbe.
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 598; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

5.
Vpliv ekološke inteligence na odgovorno ravnanje s plastičnimi odpadki
Špela Dolenc, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo želeli izvedeti, koliko so anketiranci ozaveščeni o pomembnosti ravnanja s plastičnimi odpadki ter koliko se zavedajo okoljske krize. Rezultate smo pridobili z analizo njihove ekološke inteligence. Čeprav je osrednja tema odgovorno ravnanje s plastičnimi odpadki, smo se ustavili pri konceptu Zero Waste, kateri ne obravnava samo ravnanja s plastiko, temveč celoten življenjski stil. Posameznika spodbuja k delovanju v dobrobit vseh nas, živali ter celotnega okolja. V raziskovalnem delu smo izpostavili rešitve, ki so se nanašale predvsem na rezultate ankete. Ob povzetju rezultatov je bilo opaziti, da se večina populacije zaveda stanja v okolju, vendar je bilo začutiti tudi nekakšno nezadostno motivacijo, zaradi česar se posledično ni naredil zares konkreten, opazen korak v pravo smer. Našli so se posamezniki in vedno več jih je, ki delujejo v tej smeri, vendar pa še vedno ni bila dosežena kritična masa. In ravno to je tudi namen diplomske naloge, da se bralec opolnomoči za delovanje v pravo smer.
Ključne besede: ̶Ekološka inteligenca, Ekološka kriza, ̶Plastični odpadki
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 481; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

6.
Tipologija nalog v berilih zadnjega triletja osnovnih šol
Anja Dolenc, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu Tipologija nalog v berilih zadnjega triletja osnovnih šol smo se osredotočili na tipologijo nalog v treh berilih Mladinske knjige. Ključ takšnega izbora je bil predvsem to, da smo se osredotočili na eno založbo, prav to pa smo izbrali, ker so ta berila pogosto rabljena v šolski praksi in zato, ker so bile v knjižnici dostopne prenovljene izdaje njihovih beril. Pregledali smo literaturo ter teorije o berilih in zapisali tipologije beril različnih avtorjev, prav tako smo preučili tipologije nalog in Bloomovo taksonomijo. Natančno smo se ukvarjali z berilom za 7. razred, Sreča se mi v pesmi smeje, za 8. razred, Dober dan, življenje in za 9. razred, Skrivnostno življenje besed. V izbranih berilih smo predstavili njihovo zgradbo, oblikovanost in vizualno podobo. Nato smo pregledali in analizirali posamezne razdelke z nalogami ter zapisali rezultate o tipu nalog, ki se pojavljajo v izbranih berilih. Upoštevali smo Bloomovo taksonomijo ter pregledali, kako so naloge sestavljene in razdeljene glede na taksonomske stopnje. Pri analizi oz. določanju smo upoštevali število nalog; naloge smo analizirali glede na taksonomijo, zgradbo ter natančnost navodil, proučili smo, kako so naloge zgrajene in ali si sledijo po načelu postopnosti. Pri analizi smo upoštevali priporočila, in sicer pri tipologiji nalog smo se oprli na tipologijo, ki je prisotna ob navodilih za pisno preverjanje znanja, ob tem pa še na teoretična izhodišča različnih avtorjev, predvsem Leona Zormana. Izkazalo se je, da se v vseh treh izbranih berilih pojavijo podobni tipi nalog. Berila so zgrajena na podoben način, zato tudi temu ustreza tipologija nalog. V berilih se pojavi največje število nalog tipa kratkih odgovorov, prisotni so še drugi tipi, vendar v manjšem številu. Pri analizi števila tipov nalog ob enem besedilu smo upoštevali priporočila Državnega izpitnega centra za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli. Ugotovili smo, da v enem besedilu ni prisotnih več kot treh različnih tipov nalog. Pri analizi Bloomove taksonomije smo to izpeljali glede na priporočila Državnega izpitnega centra za pripravo preizkusov znanja v osnovni šoli. Navodila za reševanje nalog smo analizirali glede na teoretična izhodišča L. Zormana. Ta so ustrezna, vsebujejo vse potrebne podatke, pomembno pa je, da so jasna, natančna in enoznačna, predvsem pa, da učenci vedo, kako nalogo rešiti in kaj se od njih zahteva. Naloge so ustrezno razvrščene, tako da prehajajo od lažje proti zahtevnejši, s tem učenci postopoma prehajajo na višje ravni znanja.
Ključne besede: berila, tipologija nalog, Bloomova taksonomija, navodila, zgradba nalog
Objavljeno: 07.02.2018; Ogledov: 769; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

7.
Modular and branched structure of individualized intelligent e-learning materials for science and technology subject course
Kosta Dolenc, Igor Pesek, Boris Aberšek, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: E-learning and online education offers important opportunities for educators as well as for students. Traditional e-materials, as they are known today, do not allow the recognition of different parameters, such as: learning differences, prior knowledge, learning capabilities, learning environment, styles of learning, etc. Because e-materials are structured in such a way they cannot be successfully adapted for learners who consequently cannot control their own learning (Berge, 2002; Picciano, 2000; Saba, 2002). Such a result offers, among others, a highly anti-motivational effect. The preparation of modern e-materials therefore requires a thorough preparation in terms of content and design, which has to be (mostly) based on pedagogical and didactic theories. Modern e-materials, which can also be named educational e-materials, are usually accessible online (internet-based training (IBT), web-based training (WBT), online education, etc.), they enable and encourage self-learning, they are flexible, dynamic, interactive, use different types of media, individualized and adapted to the users needs. Mostly the latter characteristic will receive special attention in the following research.
Ključne besede: education, individualized e-learning, intelligent system, metadata
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 716; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Integration of design, modeling and visualization in slovenian primary education
Kosta Dolenc, Boris Aberšek, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: A human being perceives the world spatially, he detects and properly processes distances, size of objects, their shapes and all that is linked to our perceptions of the world. Humans' sensors provide the information about the world around and brain translates this information into thoughts, into ideas. The whole process is completely natural. In the past, due to technological limitations, the human attempted to generalize these ideas and convert them into a form so that he could "record" it on a flat medium, like on paper for example, and because of that he consequently had to develop the ability to "read these records. The term spatial perception was introduced and after that it was established that not everyone has it. To possess spatial perception an abstract way of thinking and higher cognitive abilities are needed. This paper presents an integration of design, three dimensional (3D) modeling and visualization program SketchUp in Design and technology curriculum into Slovenian primary schools. Emphasis is given to the analysis of the past and current condition and situation and on the incorporation of the program into the primary school curriculum. With the strategy assigned in such a way, the abilities that are connected with technological activities are strengthened, spatial intelligence is developed and assimilated. With such an approach two of the key European competences: 1. Mathematical competence and 2. Basic competences in science and technology and digital literacy, are acquired and reinforced.
Ključne besede: ability, competence, design, technology, SketchUp, spatial intelligence
Objavljeno: 15.12.2017; Ogledov: 569; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (437,71 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Telesna samopodoba kot pomemben motivacijski dejavnik za gibalno/športno aktivnost otrok in mladostnikov
Petra Dolenc, 2010, pregledni znanstveni članek

Opis: Samopodoba je skupek predstav, pojmovanj in občutij, ki jih imamo o sebi, ter ima pomembno funkcijo pri uravnavanju in usmerjanju našega vedenja. Oblikovanje samopodobe predstavlja eno izmed temeljnih razvojnih nalog otroštva in mladostništva. Sodobni strukturni modeli samopodobe poudarjajo njeno večplastnost, sestavljeno iz različnih specifičnih področij udejstvovanja, na katerih ima posameznik izkušnje. Telesna samopodoba je ena od sestavin splošne podobe o sebi; lahko rečemo, da je prvinska in najbolj elementarna, saj se začne razvijati v najzgodnejšem obdobju posameznikovega življenja in je ključna za oblikovanje ostalih sestavin samopodobe. Preučevanje telesne samopodobe otrok in mladostnikov je izjemnega pomena v povezavi z njihovo gibalno/športno aktivnostjo in tudi v smislu spodbujanja razvoja telesne samopodobe, ki bo imela pozitivne učinke na celostno samopodobo in samospoštovanje otrok. Namen prispevka je, opredeliti vsebino telesne samopodobe, predstaviti različne pripomočke za njeno empirično raziskovanje ter navesti raziskovalne izsledke slovenskih in tujih avtorjev na tem področju. Poleg tega poudarjamo motivacijsko vlogo telesne samopodobe za gibalno/športno udejstvovanje otrok in mladostnikov.
Ključne besede: samopodoba, telesna samopodoba, gibalna/športna aktivnost, motivacija, otroci, mladostniki
Objavljeno: 10.10.2017; Ogledov: 788; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (99,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Stres in spoprijemanje s stresom v mladostništvu
Petra Dolenc, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: Mladostniki so zaradi številnih razvojnih sprememb in zahtev na različnih področjih življenja izpostavljeni večji verjetnosti doživljanja stresa, po drugi strani pa je prav obdobje mladostništva ključnega pomena za oblikovanje učinkovitih in konstruktivnih načinov soočanja s stresnimi situacijami. V preglednem prispevku predstavljamo značilnosti doživljanja stresa pri mladostnikih ter pomen spoprijemanja s stresom v tem obdobju. Natančneje opredelimo pojem spoprijemanje, osvetlimo različne načine spoprijemalnega vedenja in povzamemo pomembne dejavnike, ki vplivajo na soočanje s težavami v mladostništvu. Nazadnje izpostavimo še pomen merjenja spoprijemanja s stresom in predstavimo pregled izsledkov s področja razlik v spoprijemanju mladostnikov po spolu in starosti.
Ključne besede: stres, spoprijemanje, mladostniki, spol, starost, merjenje
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 975; Prenosov: 227
.pdf Celotno besedilo (132,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici