| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava managementskih funkcij v profitnih in neprofitnih organizacijah
Ana Švarc, 2020, diplomsko delo

Opis: Vsako podjetje ne glede na to, ali je profitno ali neprofitno, potrebuje dobrega managerja. Management pri svojem delu opravlja predvsem štiri funkcije. V tem delu bomo predstavili in razložili planiranje, organiziranje, vodenje in kontroling. Podrobneje bomo predstavili profitne in neprofitne organizacije, za kaj katero deluje, v dobrobit koga deluje, kako deluje. Za praktični primer profitne organizacije bomo uporabili podjetje Geberit proizvodnja d. o. o., ki je vodilno podjetje v sanitarni tehniki. Osrednja tema oziroma naloga tega dela je, primerjava opravljanja managementskih funkcij v profitnih in neprofitnih organizacijah. Tukaj se bomo posvetili vsaki funkciji posebej in navedli razlike. Glavna ugotovitev te naloge je, ugotovitev razlik med managentskimi funkcijami v obeh primerih organizacije. Kje se pojavlja največ in najmanj razlik in podobnosti.
Ključne besede: Managementske funkcije, profitne organizacije, neprofitne organizacije, primerjava funkcij.
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 55; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (829,10 KB)

2.
Povezanost organizacijske kulture podjetja in osebnosti zaposlenih
Rok Švarc, 2021, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu iščemo odgovor na vprašanji, ali organizacijska kultura vpliva na osebnost zaposlenih ter ali osebnost zaposlenih vpliva na organizacijsko kulturo. V prvem delu magistrskega dela razdelamo pojma organizacijske kulture in osebnosti. Organizacijska kultura je celovit sistem vrednot, norm, prepričanj, predstav in simbolov, ki določa na kak način se bodo vsi zaposleni obnašali in odzivali na probleme. Tvori jo zunanja plast, ki predstavlja vidne sestavine organizacijske kulture (legende, rituali, jezik, simboli) in nevidna plast (norme, vrednote, temeljne predpostavke). Funkcije organizacijske kulture so preprečevanje konfliktnih situacij, koordinacija in nadzor, povečanje motivacije, zmanjšanje negotovosti in konkurenčna prednost. Opisali smo več teorij, na podlagi katerih opredelimo tipe organizacijske kulture. To je Hofstedov model, Handyjeva tipologija, Dealova in Kennedyjeva tipologija in Ansoffova tipologija. Prav tako opišemo, kako se organizacijska kultura spreminja. Osebnost je celovit sistem relativno trajnih duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se razlikujemo med seboj. Osebnost tako zajema duševne značilnosti (osebnostne lastnosti, značilnosti duševnih procesov), telesne značilnosti (značilnosti telesnega videza, značilnosti bioloških procesov) in vedenjske značilnosti, zato se osebnost tudi definira kot psihofizična celota. Dejavniki, ki najbolj vplivajo na človekovo osebnost so dedni dejavniki, družinski dejavniki, kulturni dejavniki, družbeni dejavniki, pomembna pa je tudi samodejavnost. Najpomembnejše teorije osebnosti so Freudova teorija osebnosti, Allportova teorija osebnosti ter socialne teorije osebnosti. Med področja osebnostne strukture uvrščamo temperament, značaj, sposobnosti ter telesne značilnosti. Tipe osebnosti zaposlenih delimo glede na različne kategorije: glede na temperament razločujemo med sangvinikom, flegmatikom, melanholikom in kolerikom, glede na izbrane osebne pa so pomembni lokus kontrole, makiavelizem, samoučinkovitost in kreativnost. Prav tako lahko tipe zaposlenih delimo na 5 temeljnih dimenzij osebnosti in pri tem razločujemo med naslednjimi tipi: ekstravertnost, prijetnost, vestnost, nevroticizem in odprtost do sprememb. Organizacijska kultura vpliva na oblikovanje stališč in pogledov zaposlenih, stopnjo inovativnosti, motiviranosti in številne druge in s tem vpliva na določene segmente osebnosti. Tudi osebnost vpliva na organizacijsko kulturo podjetja. Ob ustanovitvi organizacije je organizacijska kultura odraz njenih ustanoviteljev. Ko organizacija raste, postane organizacijska kultura sestavljena iz skupka vseh osebnosti zaposlenih. Organizacija prenaša organizacijsko kulturo in tako spreminja svoje zaposlene v procesu socializacije. V procesu socializacije, ki je lahko usmerjena institucionalno ali individualno, se tako zaposleni seznanijo s prevladujočimi vrednotami in normami organizacije in jih prevzamejo. Organizacijska kultura tako vpliva na spremembe posameznikov in pridobivanje novih osebnostnih lastnosti, vendar so te manjše in niso tako velike, da bi se spremenila celotna osebnostna struktura posameznikov. Tudi osebnost zaposlenih spreminja organizacijsko kulturo, saj vsako njihovo spreminjanje organizacijske kulture, ne glede na to, ali organizacijsko kulturo spreminja vodstvo ali pa zaposleni, izhaja prav iz njihovih sposobnostih, značaja, pa tudi temperamenta.
Ključne besede: organizacijska kultura, osebnost, vpliv osebnosti na organizacijsko kulturo, vpliv organizacijske kulture na osebnost
Objavljeno: 05.07.2021; Ogledov: 212; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

3.
Modeliranje toka v modelu pasivne naprave za postopno oksidacijo vodika
Tilen Švarc, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so bile simulirane tokovne razmere v modelu pasivne naprave za postopno oksidacijo vodika. Simulacije so bile izvedene s pomočjo računalniškega programa Ansys CFX. S pomočjo programa je bila modelirana reakcija vodika in kisika. Rezultati so pokazali tokovne in temperaturne razmere v napravi. Primerjava rezultatov simulacij z opravljenimi eksperimenti, je pokazala smiselnost rezultatov pridobljenih s pomočjo računalniške simulacije.
Ključne besede: jedrska elektrarna, zgorevanje vodika, računska dinamika tekočin
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 198; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (5,30 MB)

4.
Stanje dodatnega pokojninskega zavarovanja v sloveniji, po uvedbi skladov življenjskega cikla
Danijela Kokalj Švarc, 2020, diplomsko delo

Opis: Razvoj in stanje pokojninskega zavarovanja v Sloveniji je tematika, ki je pogostokrat obravnavana in je del življenja vsakega od nas. Če bomo zdravi, bomo vsi nekoč dočakali dan, ko bomo lahko odšli v pokoj. Vendar je pot do pokojnine vsak dan daljša in zahtevnejša. Zato bomo v diplomskem seminarju poskušali predstaviti to pot preko zgodovinskih dejstev in različnih javnih sistemov, do današnjega večkrat posodobljenega pokojninskega sistema. Problematika staranja prebivalstva skrbi vse javne pokojninske sisteme po svetu. Z novostmi varčevanja v 2. pokojninskem stebru bomo predstavili, kakšne možnosti ima slovenski varčevalec, ko razmišlja o varčevanju za pokojnino. Natančno bomo opredelili, kaj pokojninsko zavarovanje je in kaj je njegov osnovni namen in cilj. Predstavili bomo začetke uvajanja skladov življenjskega cikla v Ameriki in predstavili njihov največji sklad življenjskega cikla za javne uslužbence. Osrednji del bo namenjen uvedbi skladov življenjskega cikla v Sloveniji, ki ga bomo predstavili na primeru Modre zavarovalnice, ki je bila prva ustanoviteljica sklada življenjskega cikla pri nas in je predstavljal pomembno dopolnitev obstoječega dodatnega pokojninskega zavarovanja. S primerjavo izvajalcev dodatnega pokojninskega zavarovanja bomo pokazali, razlike med njimi in poudarili, kako pomembno je najti izvajalca dodatnega pokojninskega zavarovanja po naši meri. Z analizo varčevanja v skladih življenjskega cikla na Modri zavarovalnici bomo pripeljali, do zaključka, da je varčevanje za starost v skladih življenjskega cikla pomembna novost, ki bo varčevalcem povišala vrednost privarčevanih sredstev in jim s tem omogočila višji življenjski standard v jeseni življenja.
Ključne besede: Dodatno pokojninsko zavarovanje, pokojnina, sklad življenjskega cikla, varčevanje, Modra zavarovalnica.
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 213; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

5.
Preverjanje konstrukcijskih značilnosti izdelka s trikoordinatno merilno tehniko
Nejc Švarc, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja preverjanje skladnosti konstrukcijskih značilnosti in izdelavo ter analizo merilne tehnike s 3-koordinatno merilno roko končnega izdelka v podjetju Stroj d. o. o. iz Radelj ob Dravi. Ker so naročniki ter končni potrošniki izdelka vedno bolj zahtevni in hočejo boljšo kakovost, je potrebno izdelke izdelati v skladu z zelo zahtevnimi merili. Proces merjenja izdelka in primerjava dobljenih vrednosti se začne, ko izdelek zapusti proizvodno linijo in se konča, ko potrdimo ujemanje izdelka s konstrukcijskimi zahtevami naročnika. V diplomski nalogi so prikazane vse konstrukcijske zahteve izdelka, katere se mora pri izdelavi upoštevati in nato pri merjenju tudi potrditi njihovo ujemanje.
Ključne besede: 3-koordinatno merjenje, ugotavljanje skladnosti, geometrijska specifikacija izdelka, nadzor procesa
Objavljeno: 07.03.2019; Ogledov: 646; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (7,71 MB)

6.
Obravnava bolnika s fibromialgijo
Zofija Švarc, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Fibromialgija je pogosta in kompleksna bolezen, ki povzroča bolečino in občutljivost na dotik. Značilno za to bolezen je, da bolečina ni kostantna in se seli po telesu. Skupaj z drugimi simptomi vpliva na ljudi psihično, fizično in socialno. Posebnost pri tej bolezni je tudi ta, da jo zdravniki težko diagnosticirajo, saj ne obstajajo nobeni testi, preiskave, ki bi natanko potrdile bolezen oziroma diagnozo. Namen raziskave je ugotoviti vpliv fibromialigije na bolnika ter s pomočjo študije primera ugotoviti potrebo po zdravstveni negi bolnika s fibromialgijo Metodologija raziskovanja: Za opredelitev teoretičnih stališč smo uporabili domačo in predvsem tujo strokovno literaturo. V empiričnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Izvedli smo študijo primera, kjer smo uporabili polstrukturiran intervju v katerega je bila vključena bolnica s fibromialgijo. Bolnica s fibromialgijo je bila obravnavana po modelu Marjory Gordon, ki temelji na enajstih funkcionalnih vzorcih zdravega obnašanja. Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili naslednje negovalne diagnoze: neučinkovita zaščita; obstipacija, občasna; urin, funkcionalna inkontinenca; aktivnosti, nezmožnost za telesno aktivnost (I. stopnje); utrujenost; spanje, motnje spanja; bolečina, kronična (bolečina, ki se seli po celotnem telesu); koncentracija, pomanjkljiva; spomin, nepopoln in seksualna disfunkcija. Sklep: Fibromialgija prizadene vedno več ljudi, ne glede na starost. Kaj pa je natančen vzrok naraščanja bolezni, pa še ni povsem znano. Prav tako, pa ima bolezen velik vpliv na kakovost bolnikovega življenja, saj v veliki meri vpliva na fizično, psihično in družbeno izolacijo bolnika. Zato je pomembno, da imajo medicinske sestre pri obravnavi bolnika predvsem empatični in razumevajoč odnos, da bolnik ohrani svoje dostojanstvo.
Ključne besede: fibromialgija, kronična bolečina, aktivnosti zdravstvene nege, Marjory Gordon, študija primera.
Objavljeno: 20.07.2017; Ogledov: 2500; Prenosov: 420
.pdf Celotno besedilo (695,96 KB)

7.
Measuring social progress by sustainable development indicators
Emira Bečić, Matjaž Mulej, Jadranka Švarc, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: This paper presents an overview of the progress in the development of indicators of sustainable development (SDI) in Croatia and Slovenia in the context of global challenges. The analysis of indicators is based on the national sets of SDIs developed in recent time by different developers with focus on the EU level in comparison with other regions in the world. Key challenges include: (1) comparability and aggregation variability of SDI in relation to the quality of data determined by the sustainable development policies; (2) impacts and reflections of compiled SDIs on different kinds of user needs; and (3) Social responsibility, as a contribution to, and frameworkof sustainability. The paper concludes with a consideration of a critical role of SD in measurement of progress in society and some key lessons learned related to the difficulties in implementation of SDI coming from highly fragmented compilation of SDI that usually depends on the needs ofthe end-users.
Ključne besede: družba, razvoj, družbena odgovornost, trajnostni razvoj, Hrvatska, Slovenija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 515; Prenosov: 30
URL Povezava na celotno besedilo

8.
RAZLIKA V RAZUMEVANJU ORGANIZACIJSKE KULTURE MED MANAGEMENTOM IN ZAPOSLENIMI IZBRANEGA PODJETJA
Tadej Švarc, 2014, magistrsko delo

Opis: Z organizacijsko kulturo se srečamo v vsaki organizaciji. Pomaga nam razumeti na kakšnih načelih, prepričanjih deluje organizacija in kakšno vedenje udeležencev organizacija podpira. Organizacijsko kulturo, je možno začutiti že s samim vstopom v organizacijo. Nosilci organizacijske kulture so vsi notranji udeleženci organizacije. Odgovornost za nastajanje, ohranjanje in krepitev kulture pa ima management. Management služi v organizaciji, kot vzgled in temeljni člen za prenos kulture na nižje ravni v organizaciji. Organizacijska kultura se tako prenaša od zgoraj navzdol. Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvi del, ki je teoretični so vključena tri poglavja. Prvo poglavje tega dela, govori o tem, kaj je organizacijska kultura, katera so izhodišča za obravnavo organizacijske kulture, katere so glavne sestavine kulture in kakšno vlogo oziroma funkcijo ima v organizaciji. Naslednje poglavje govori o tipologijah organizacijske kulture. V tem poglavju izvemo, zakaj potrebujemo tipologijo in kaj nam določena tipologija pove o organizacijski kulturi. Predstavljene so štiri tipologije: po Charlesu Handyu, Dealu in Kennedyu, Carterju McNamari in po Cameronu in Quinnu. S pomočjo zadnje omenjene tipologije je izpeljana tudi raziskava. V zadnje poglavje teoretičnega dela je vključeno, upravljanje in delo z organizacijsko kulturo. Prikazana je vloga managementa pri oblikovanju in izvajanju organizacijske kulture. Poudarek je na tem kako ustvarjati, ohranjati in spreminjati organizacijsko kulturo in na kaj moramo biti pri tem pozorni. Opisana in prikazana so orodja, s katerimi lahko prenašamo organizacijsko kulturo na udeležence. Teoretični del se zaključi s poglavjem, v katerem so prikazane razlike v razumevanja organizacijske kulture med različnimi skupinami udeležencev organizacije. Drugi del magistrskega dela, predstavlja empirična raziskava, ki je bila izvedena v izbrani organizaciji. Raziskava je bila izvedena s pomočjo metodologije po Cameronu in Quinnu. Predstavljeni so rezultati raziskave in analiza organizacijske kulture v izbrani organizaciji. Prikazana je razlika v razumevanju organizacijske kulture med managementom in ostalimi zaposlenimi v organizaciji. Ugotovili smo, h kateri kulturi je nagnjena organizacija, katero kulturo si v organizaciji želijo, in kakšna je razlika v želeni kulturi managementa in ostalih zaposlenih. Na koncu so podani predlogi za izboljšanje trenutne organizacijske kulture. Organizacijska kultura se v organizacijo uvaja postopoma in zahteva veliko časa za uvedbo, saj jo morajo udeleženci sprejeti. Kar pa pomeni, da morajo sprejeti določena prepričanja, poglede in vedenje. Uvajanje organizacijske kulture v organizacijo, je tako dolgotrajni proces.
Ključne besede: Organizacijska kultura, tipologije organizacijske kulture, ustvarjanje ohranjanje in spreminjanje organizacijske kulture, ocenjevanje organizacijske kulture, proces socializacije.
Objavljeno: 02.02.2015; Ogledov: 1477; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

9.
KAKO IZBOLJŠATI PROCES DELOVANJA STORITVENEGA PODJETJA ?
Rok Švarc, 2013, diplomsko delo

Opis: Odgovor na vprašanje, kako izboljšati proces delovanja storitvenega podjetja, smo razdelali v naslednjih korakih. V začetku diplomskega seminarja smo v literaturi poiskali opredelitve poslovnih procesov različnih avtorjev (npr. Harrington-ovo, Davenport-ovo, Burltonovo, Mejabi in Black-ovo) Nato smo opredelili vrste procesov ter razložili ključne in podporne procese. Naslednje poglavje govori o prenovi poslovnih procesov, in sicer kaj je prenova in zakaj sploh prenavljati procese? Ker je projektni management vključen v prenovo procesov izbranega podjetja, sledi poglavje implementacije projektnega managementa v podjetje. Najprej smo opredelili pojem projektni management, kaj so projektne organizacije, katere vrste projektnih organizacij poznamo, opredelitev projektne pisarne ter vključevanje projektnega managementa v celovito organizacijo. Za povezavo poslovnih procesov in vpeljavo projektnega managementa v organizacijo, smo še opisali projektiranje organizacije ter faze po katerih poteka. Na koncu je predstavljen glavni del diplomskega seminarja, ki je prenova poslovnih procesov v izbrani organizaciji. Najprej smo analizirali sedanje stanje podjetja, njegove procese, organizacijsko shemo, identificirali procese po ISO 9001:2008 ter predstavili rešitev. Z uvedbo projektnega managementa v podjetje, smo iz dveh organizacijskih enot v podjetju, planiranje in organiziranje dogodkov, naredili eno, ki smo jo poimenovali projektni management. Uspešnost izvedbe prenove smo preverili s KPI-ji, ki so pokazali, da je s prenovo možno zvišati povprečno učinkovitost podjetja za 13%.
Ključne besede: Poslovni procesi, vrste poslovnih procesov, prenova poslovnih procesov, projektni management, projektna organizacija, vrste projektnih organizacij, projektna pisarna, projektiranje organizacije.
Objavljeno: 20.11.2013; Ogledov: 2027; Prenosov: 159
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici