Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: This study combines two main challenges for organizations today, as it examines the alignment between personal values of future leaders and the values needed in the Industry 4.0 workplace. Based on the movement of the organizational environment toward a more multidisciplinary, open, collaborative and multicultural environment, we presuppose that the Industry 4.0 workplace requires a more benevolent, universally oriented and generally self-transcended leaders. Drawing upon Schwartz’s value theory, we examine the impact of Generations Y and Z’s personal values on their leadership inclination. The results from the survey of 371 young participants from Generations Y and Z reveal that self-enhancement (i.e., power and achievement), openness to change and conservation values most significantly affect leadership inclination. Meanwhile, benevolence, universalism and general self-transcendence values—cornerstones of the Industry 4.0 workplace—show negative effects on leadership inclination in the frame of the Industry 4.0 workplace. This indicates a poor fit between the values of future leaders and the values of the Industry 4.0 workplace. These findings have significant implications for human resource management in future organizations and contribute to the understanding of future leaders. In addition, the findings can help organizations to manage sustainable workings in an Industry 4.0 environment.
Ključne besede: personal values, future leaders, Industry 4.0, Gen Y, Gen Z, organizations, Industry 4.0 workplace, Slovenia
Objavljeno v DKUM: 15.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (413,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Doktorska disertacija se ukvarja z razvojem modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. Industrija 4.0 predstavlja novo paradigmo delovanja družbe, družbenih podsistemov, kot je ekonomski sistem in v tem okviru spreminja temeljne principe delovanja organizacij, ki je vse bolj odvisno od integracije visokotehnoloških rešitev in novejših filozofij poslovanja v njihovo delovanje. Namen Industrije 4.0 je skozi integracijo naprednih tehnologij in sodobnih filozofij delovanja in poslovanja organizacij izboljšati produktivnost, ki bo omogočala boljše izhodišče organizacij za konkurenčnost na trgu. Ampak, kot se je izkazalo iz obstoječih študij v znanstveni literaturi, je principe Industrije 4.0, predvsem tehnološke, izjemno težko implementirati v delovanje organizacij. V odziv na zaznane spremembe v organizacijah, kjer vplivi Industrije 4.0 na delovanje organizacij še niso povsem določeni, so se v literaturi pojavili modeli za sistemsko presojanje pripravljenosti organizacij na Industrijo 4.0. Ti modeli omogočajo presojo stanja implementacije praks in principov Industrije 4.0 z namenom ugotoviti skladnost organizacije s predpostavljenimi najboljšimi poslovnimi praksami novo nastalega organizacijskega okolja. Do tega trenutka so ti modeli zgolj konceptualno zastavljeni in niso razviti na temelju empiričnega preverjanja, ki bi natančno določilo, kako Industrija 4.0 dejansko vpliva na delovanje organizacije in na raven pripravljenosti organizacije. Dva do sedaj razvita najbolj popolna konceptualna modela za oceno pripravljenosti podjetij na Industrijo 4.0, ki zajameta večino dejavnikov organizacijskega delovanja in sta zaradi tega bila izbrana kot podlaga za našo študijo, sta bila osnovana iz strani National Academy of Science and Engineering - Acatech (Frauenhofer) in na Univerzi v Warwicku. Ta modela zajameta organizacijske dejavnike, za katere se predvideva, da bodo podvrženi največjim spremembam v okviru vplivov Industrije 4.0 na delovanje organizacij. Vendar pa, kljub svoji obsežnosti, spregledata pomembnejše vidike organizacijskega delovanja, ki so se v preteklosti izkazali za ključne pri zagotavljanju učinkovitosti in uspešnosti organizacij. Gre prvič za uporabo ključnih orodij managementa, drugič za osredotočanje na razvoj in uporabo ključnih kompetenc zaposlenih ter tretjič za temeljno lastnost oz. gradnik organizacijske uspešnosti, produktivnost. Namen študije je razviti in potrditi celovitejši model pripravljenosti na Industrijo 4.0, ki poleg že predvidenih dejavnikov sprememb v obstoječih modelih pripravljenosti na Industrijo 4.0, v presojo vključi tudi tri omenjene spregledane vidike, ki niso vključeni v obstoječe modele, tj. orodja managementa, kompetence zaposlenih in produktivnost. Namen pa je seveda tudi predstaviti ne zgolj konceptualno zastavljen, ampak tudi empirično preverjen in razširjen model za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. V naši raziskavi smo se problema lotili na naslednji način. Najprej smo preverili, koliko je kombinacija Warwickovega in Acatechovega modela zanesljiva, pri čemer smo izhodiščni model za presojanje pripravljenosti na Industrijo 4.0 osnovali na temelju dimenzij obeh modelov, kar je služilo kot podlaga za nadaljnje izboljšanje modela. Kombinacija modelov je bila sestavljena, ker sta si modela nekoliko različna in je bilo zato potrebno vzeti nekatere dimenzije pripravljenosti iz enega ter druge iz drugega. Ta modela v kombinaciji v osnovi sistemsko zajameta vidike organizacijskega delovanja, vendar pa nobenega od modelov posamezno do sedaj še niso empirično aplicirali, da bi z njimi lahko izmerili simultane učinke na druga področja organizacijskega delovanja. Prav tako ta dva modela v osnovi nista upoštevala dveh pomembnih dejavnikov organizacijskega delovanja, ki sta pomembna v okolju Industrije 4.0, in sicer uporabo orodij managementa in ključne kompetence zaposlenih. Prav tako produktivnost v teh modelih ni predvidena ali upoštevana
Ključne besede: Industrija 4.0, model pripravljenosti za Industrijo 4.0, orodja managementa, kompetence zaposlenih, produktivnost, management, digitalizacija, organizacijsko delovanje, proizvodna podjetja.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 1572; Prenosov: 216
Celotno besedilo (5,32 MB)

Opis: Dobro počutje zaposlenih, je ključnega pomena za uspešnost organizacije. Za vsako organizacijo je pomembno, da natančno pozna zadovoljstvo, psihično dobro počutje in raven motivacije svojih zaposlenih, kajti le zaposleni, ki ima zadovoljene temeljne potrebe lahko učinkovito doprinese dodano vrednost podjetju. Teoretični del seminarja je namenjen teoretičnim razlagam motivacijskih, osebnostnih in človeških teorij, ki opisujejo kako različni dejavniki, vplivajo na posameznika in kaj so posledice takšnih vplivov. Na psihično dobro počutje zaposlenih vpliva več dejavnikov, kateri dejavniki pa bodo imeli na posameznika največ vpliva, pa je odvisno samo od prioritet, ki jih ima zaposleni. Vsak posameznik mora imeti za dobro počutje na delovnem mestu, zadovoljene temeljne človekove potrebe po Maslowu, saj edino tako lahko zadovolji višje potrebe in deluje normalno. Notranji mir in zadovoljstvo se prenašata na vsa področja življenja, tako zasebnega, kot družabnega ali javnega, zato notranji mir in motivacijski dejavniki, najbolj vplivajo na dobro počutje zaposlenih. Psihično dobro počutje je sestavljeno iz subjektivnega emocionalnega dobrega počutja, psihološkega dobrega počutja in samodeterminacije. Vse sestavne dele psihičnega dobrega počutja, lahko merimo z različnimi metodami. V podjetju Impol PCP d.o.o. smo s pomočjo vprašalnika, proučili stopnjo psihičnega dobrega počutja zaposlenih, kar pa je tudi glavni namen aplikativnega dela diplomskega seminarja. Ugotovili smo, da je večina zaposlenih zadovoljna s svojim življenjem in življenjem na delovnem mestu, ima zadovoljene temeljne potrebe in doživljajo večinoma pozitivna čustva, tako v zasebnem življenju, kot na delovnem mestu.
Ključne besede: Dobro počutje, pozitivna psihologija, človeški kapital, motivacijski dejavniki, dobro počutje zaposlenih, dejavniki dobrega počutja, samodetermionacija.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2014; Ogledov: 2315; Prenosov: 316
Celotno besedilo (1,30 MB)