| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
BDD programming package
Aleš Časar, Robert Meolic, Zmago Brezočnik, 1995, programska oprema

Ključne besede: računalniški program, programski paket
Objavljeno: 06.06.2012; Ogledov: 1196; Prenosov: 31
URL Povezava na celotno besedilo

6.
Representation of Boolean functions with ROBDDs
Aleš Časar, Robert Meolic, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Opis: This paper describes data structures and algorithms for representation of Boolean functions with reduced ordered binary decision diagrams (ROBDDs). A hash table is used for quick search. Additional information about variables and functions is stored in binary trees. Manipulations on functions are based on a recursive algorithm of ITE operation. The primary goal of this article is describe programming technics needed to realize the idea. For the first time here recursive algorithms for composing functions and garbage collection with a formulae counter are presented. This is better than garbage collection in other known implementations. The results of the tests show that the described representation is very efficient in applications which operate with Boolean functions.
Ključne besede: Reduced Ordered Binary Decision Diagram, Boolean function, logic functions, logic design verification, hash table
Objavljeno: 02.02.2018; Ogledov: 914; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (323,32 KB)

7.
8.
MERJENJE ZADOVOLJSTVA IN ZAVZETOSTI ZAPOSLENIH V RAČUNALNIŠKEM PODJETJU
Silvija Časar, 2013, magistrsko delo

Opis: V podjetjih v Sloveniji, podobno kot drugod po svetu, so prišli do spoznanja, da so največji potenciali skriti v ljudeh. Managerji, ki so na vodilnih mestih, brez zaposlenih ne morejo funkcionirati. Zato je pomembno, da podjetje usmerja svojo pozornost v zaposlene. Če so v podjetju zaposleni zadovoljni in uživajo v delu, pripomorejo k razvoju podjetja ter nenazadnje tudi k preživetju podjetja. Dejstvo je, da dodano vrednost podjetju omogočajo motivirani, zadovoljni in zavzeti zaposleni. V teoretičnem delu magistrske naloge na začetku opisujemo motivacijo in motiviranje zaposlenih, sledi interno komuniciranje. Poglavji sta zelo poučni, saj nam podata informacije o tem, kako pri zaposlenih doseči zadostno motiviranje za opravljanje dela ter kako in na kakšen način komunicirati z njimi, da to dosežemo. Temu sledi zadovoljstvo zaposlenih in zavzetost zaposlenih. V empiričnem delu magistrske naloge predstavimo lastno raziskavo o merjenju zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih. Zadovoljstvo zaposlenih smo merili s pomočjo 5-stopenjske lestvice. Stopnje so si sledile od sploh nisem zadovoljen do popolnoma sem zadovoljen. Za merjenje zavzetosti smo uporabili Gallupovo metodo Q12. Zanimalo nas je, s katerimi dejavniki so zaposleni v podjetju najbolj (ne)zadovoljni, kakšna je korelacija med posameznimi dejavniki. Postavili smo hipoteze za ugotavljanje le-teh. Zadovoljstvo zaposlenih smo primerjali z vplivnimi dejavniki z zbranimi v osmih hipotezah. Prav vse hipoteze so bile na podlagi opravljene raziskave in analize prejetih odgovorov zavrnjene. Z ugotovitvami raziskave bomo poskušali podjetje opozoriti na pomembnost zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih v njem. Zadovoljni in zavzeti zaposleni so prepričani, da pozitivno vplivajo na storitve in manjše stroške podjetja.
Ključne besede: motivacija, interno komuniciranje, zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost zaposlenih
Objavljeno: 21.10.2013; Ogledov: 3502; Prenosov: 774
.pdf Celotno besedilo (837,14 KB)

9.
PRIMERJAVA UPORABNOSTI NEKATERIH RASTLIN ZA PREZIMNO OZELENITEV TAL
Vlado Časar, 2010, diplomsko delo

Opis: Poljski poskus je bil izveden na UKC — Pohorski dvor in KPD — Rogoza. Potekal je od avgusta 2004 do aprila 2005. Poskus je bil postavljen po split-plot metodi v štirih ponovitvah. Glavne parcelice so predstavljale prezimne dosevke, podparcelice pa čas setve le-teh. Proučevan je bil vpliv časa setve (sredini avgusta, sredina septembra in sredina oktobra) na rast in razvoj, količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika v rastlinah ter mineralnega dušika v tleh petih prezimnih dosevkov (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja in ozimna grašica). Čas setve je statistično značilno vplival na vse proučevane parametre. Zgodnji rok setve (sredina avgusta) se je izkazal, kot najboljši in je torej ključnega pomena za dober in kakovosten pridelek, kakor tudi zadovoljivo količino simbiotsko vezanega in akumuliranega dušika, ki bo ob zaoravanju na voljo naknadno sejani poljščini. Zelo pozen rok setve (sredina oktobra) pa ni več primeren za setev prezimnih dosevkov iz družine metuljnic. Med proučevanimi prezimnimi dosevki so se kot najuporabnejše izkazale ozimna grašica, podzemna detelja in inkarnatka.
Ključne besede: akumulacija dušika, čas setve, mineralni dušik v tleh, ozelenitev tal, prezimni dosevki (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, inkarnatka, črna detelja, ozimna grašica), pridelek, simbiotska vezava dušika
Objavljeno: 11.05.2010; Ogledov: 3377; Prenosov: 379
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

10.
ANALIZA MOŽNOSTI VZPOSTAVITVE EKO-SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA NA KMETIJI
Vlado Časar, 2012, magistrsko delo

Opis: Z opravljeno raziskavo smo preučili možnosti vzpostavitve eko-socialnega podjetništva na kmetiji. V ta namen smo razvili kalkulacije posameznih kultur v konvencionalnem, preusmeritvenem in ekološkem obdobju. Razviti model omogoča prilagajanje vstopnih podatkov za natančen izračun ključnih ekonomskih kazalcev (skupni prihodek, finančni rezultat, lastna cena s in brez subvencije, koeficient ekonomičnosti, prelomna cena proizvodnje in prelomna točka proizvodnje). V konvencionalnem obdobju so bili ocenjeni koeficienti ekonomičnosti (Ke) sledeči: pšenica (Ke = 1,33), ajda (Ke = 0,98), krompir (Ke = 1,32). V prvem letu preusmeritve: pšenica (Ke = 1,17), ajda (Ke = 0,98), krompir (Ke = 1,25). V drugem letu preusmeritve: pšenica (Ke = 1,22), ajda (Ke = 1,17), krompir (Ke = 1,34). V ekološkem obdobju: pšenica (Ke = 1,06), ajda (Ke = 1,23) in krompir (Ke = 1,38). Za vsako obdobje smo naredili tudi SWOT analizo, ki nam je pokazala prednosti, slabosti, priložnosti ter nevarnosti, katere lahko uporabimo pri načrtovanju poslovanja in možnosti uvedbe socialnega podjetništva na kmetiji. Raziskavo smo zaključili z analizo možnosti vzpostavitve eko-socialne kmetije.
Ključne besede: kalkulacija, simulacijski model, SWOT analiza, socialno podjetništvo
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1889; Prenosov: 308 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici