| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Life Cycle Assessment of Pilot-Scale Bio-Refining of Invasive Japanese Knotweed Alien Plant towards Bio-Based Bioactive Compounds
Robert Hren, Katerina Naumoska, Urška Jug, Lidija Čuček, Blaž Likozar, Uroš Novak, Annamaria Vujanović, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Japanese knotweed is an invasive alien plant species with characteristic rapid expansion in Europe and North America and resistance to extermination. It displaces autochthonous biodiversity and causes major damage to infrastructure, thus causing global ecological and economic damage. The Japanese knotweed plant is usually eradicated using various chemical, biological, or mechanical techniques, which at a large scale include heavy equipment, usually followed by incineration. Therefore, excavation is preferred to eradication techniques, and as a biomass waste recovery method due to the extraction of high-value biocompounds. This is supported by the fact that the Japanese knotweed possesses various bioactive compounds with beneficial effects on human health. Its rhizome bark extract produces strong and stable antioxidant activity over time, as well as apoptotic, antibacterial, and other beneficial activities. In this work, an environmental impact assessment, including greenhouse gas footprint, acidification, eutrophication, and ecotoxicity for extraction route of the Japanese knotweed rhizome bark, is performed. A comparative case study between the lab-based and proposed pilot-scale production of active added-value extract was evaluated. The results show the pilot-scale production exhibits lower environmental burdens, mainly due to greater electricity requirements for the lab-scale alternative.
Ključne besede: Japanese knotweed rhizome bark extract, invasive alien plant species, bioactive compounds, lab-scale, pilot-scale, life cycle assessment (LCA), environmental burden assessment
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 133; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Pregled tehnologij proizvodnje vodika in ocena njihovih vplivov na okolje : magistrsko delo
Robert Hren, 2022, magistrsko delo

Opis: Izčrpavanje fosilnih virov ter emisije toplogrednih plinov sta najpomembnejša motivacijska dejavnika za prehod iz tradicionalnih energetskih sistemov na inovativne in bolj trajnostne alternative. Vodik predstavlja eno izmed teh možnosti, saj ima visok izkoristek pretvorbe energije, proizvaja se lahko iz vode, ki je v izobilju, omogoča več načinov shranjevanja, lahko se pretvarja v druge oblike energije in ima višjo energijsko vrednost v primerjavi s fosilnimi gorivi. Vodik ima široko možnost uporabe, pri čemer se ga večina uporablja za proizvodnjo kemikalij kot so amonijak, dušikova (V) kislina, metanol, klorovodikova kislina, vodikov peroksid in številnih drugih. Uporablja se tudi kot vir energije za transport, kot raketno gorivo, za redukcijo, za gretje in hlajenje in druge namene. Kot surovina je prisoten v raznih industrijskih procesih, kot je proizvodnja goriv v rafinerijah, redukcija kovinskih rud, proizvodnja nasičenih maščob in druge. V sklopu magistrske naloge smo pregledali različne načine proizvodnje vodika in jih primerjali iz vidika vplivov na okolje. Analizirali smo sledeče načine proizvodnje vodika: klasična proizvodnja vodika iz zemeljskega plina, proizvodnja vodika z uporabo elektrolize vode, pridobivanje vodika iz bioplina in biomase, proizvodnja iz odpadnega aluminija, proizvodnja vodika iz alkohola, proizvodnja iz glicerola kot stranskega produkta proizvodnje biodizla ter proizvodnja vodika iz kislih plinov. Z uporabo programskega orodja OpenLCA in podatkovnih baz Ecoinvent ter Gabi smo analizirali njihov vpliv na okolje iz vidika odtisa toplogrednih plinov, energijskega odtisa, zakisljevanja, evtrofikacije in strupenosti za ljudi. Dobljene rezultate smo med seboj dodatno primerjali z upoštevanjem različnih virov električne energije. Z analizo življenjskega cikla smo ugotovili, da sta na podlagi ocenjenih okoljskih kazalcev najboljši tehnologiji parno reformiranje glicerola in odpadnega alkohola. Prav tako uporaba obnovljivih virov za pridobivanje električne energije drastično zmanjša okoljske vplive, še posebej pri tehnologiji elektrolize vode.
Ključne besede: Vodik, proizvodne tehnologije, analiza življenjskega cikla, okoljski odtis, vpliv na okolje in zdravje ljudi
Objavljeno v DKUM: 04.05.2022; Ogledov: 1190; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (3,67 MB)

4.
Uporaba različnih metod predobdelave odpadnih materialov ter določanje nekaterih parametrov med predobdelavo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnje
Robert Hren, 2019, diplomsko delo

Opis: Predobdelava je ključna za učinkovito uporabo lignocelulozne biomase za namene proizvodnje biogoriv in biokemikalij. Z njo razklopimo težko razgradljivo ligninsko strukturo in pripomoremo k boljši dostopnosti do celuloze in hemiceluloze v predobdelani biomasi. Raziskali smo, kako različne metode predobdelave vplivajo na vsebnosti izbranih parametrov. Preverjali smo kemijsko potrebo po kisiku (KPK), vsebnosti dušika, fosforja in kalija (NPK), NH3, celotnega organskega ogljika (TOC), prevodnost, vrednost pH in koncentracije plinov CH4, O2, CO2 ter H2S. Testirali smo vzorce blata iz čistilnih naprav, obrečne trave (vrste širokolistni rogoz) in njune kombinacije. Analize smo opravili z dvema tehnikama predobdelave, s predobdelavo pri povišani temperaturi in s fermentacijo z dodatkom vsebine vampa. Prisotnost večine parametrov (KPK, NPK, NH3, celotni organski C) pred in po predobdelavi smo merili s kivetnimi testi, s senzorji smo izmerili pH in prevodnost ter zgolj po predobdelavi smo z analizatorjem plinov merili sestavo plinov. Ugotovili smo, da izbrane tehnike predobdelave vplivajo na vsebnost parametrov v biomasi, ki smo jih analizirali. Večina parametrov se je s predobdelavo spremenila. Vrednosti KPK so se večinoma povečale, predvsem v primeru trave. S predobdelavo je vrednost pH v vzorcih padla. Prevodnost je narastla po predobdelavi in se zmanjšala ob dodatku vsebine iz vampa. Koncentracija CH4 je prav tako narastla po predobdelavi, zlasti pri dodatku vsebine vampa. Analiza NPK je pokazala, da ima najvišjo vrednost makrohranil kombinacija blata in trave. Ko smo vzorcem dodali vsebino vampa ali travo, smo opazili manjši dvig razmerja C/N.
Ključne besede: lignocelulozna biomasa, predobdelava biomase, predobdelava pri povišani temperaturi, fermentacija s vsebino vampa, določanje nekaterih parametrov
Objavljeno v DKUM: 10.10.2019; Ogledov: 1758; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

Iskanje izvedeno v 2.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici