| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Mehanizmi policijskega sodelovanja za zagotavljanje notranje varnosti v Evropski uniji
Robert Furman, Gorazd Meško, Andrej Sotlar, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Evropska unija predstavlja prostor, kjer je zagotovljena pravica do varnosti. Za to so pristojne številne agencije, predvsem pa policija. Namen prispevka je prikazati instrumente Evropske unije, ki urejajo policijsko sodelovanje pri zagotavljanju notranje varnosti v Evropski uniji. Avtorja izpostavita pomen policijskega sodelovanja, predstavita pravne okvirje, sistemske ukrepe, instrumente in oblike policijskega sodelovanja na ravni Evropske unije. Posebej je izpostavljena vloga Slovenije kot države članice. Na koncu avtorja razpravljata o uspešnosti razvoja policijskega sodelovanja v evropskem prostoru. Metode: Uporabljena je metoda analize vsebine pisnih virov, predvsem pogodbe, strategije, uredbe in drugi akti organov Evropske unije. Avtorja uporabljata pri analizi tudi ugotovitve na podlagi lastnih izkušenj in posamezne oblike policijskega sodelovanja ponazorita tudi s primeri iz slovenske prakse. Ugotovitve: Policijsko sodelovanje v Evropski uniji obsega paket političnih, zakonodajnih, organizacijskih, sistemskih in izvedbenih ukrepov. Razvoj policijskega sodelovanja v zadnjih 20-ih letih je šel predvsem v smeri nenehnega izboljšanja izmenjave policijskih informacij in podatkov, nikakor pa ne v smer prenosa preiskovalnih in policijskih pooblastil na organe drugih držav članic ali institucije Evropske unije. Avtorja menita, da bo trend policijskega sodelovanja na ravni Unije šel nadalje v smeri poenostavljanja pravil in pristopa od spodaj navzgor (bottom-up approach), kar bi omogočilo razvoj bolj kvalitetnih instrumentov sodelovanja, kot je bila vzpostavitev Stalnega odbora za operativno sodelovanje na področju notranje varnosti (COSI). Ob pripravi novega večletnega programa za skladen razvoj območja svobode, varnosti in pravosodja pa se poraja vprašanje, koliko pooblastil za zagotavljanje notranje varnosti in ukrepanje bodo države članice nadalje prenašale na Evropsko unijo. Izvirnost/pomembnost prispevka: Poznavanje sistema policijskega sodelovanja v Evropski uniji je zelo pomembno za policiste in strokovnjake s področja kazenskega pravosodja.
Ključne besede: policija, pravosodje, notranje zadeve, sodelovanje, Evropska unija
Objavljeno: 30.04.2020; Ogledov: 246; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (899,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Razvoj in uporaba inštrumentov policijskega sodelovanja v Evropski uniji
Robert Furman, 2019, magistrsko delo

Opis: Razvoj policijskega sodelovanja v Evropski uniji (EU) temelji na primarnem zakonodajnem okviru, ki določa, da spada to področje pod deljeno pristojnost Evropske unije in države članice. Z deljeno pristojnostjo na področju politike, imenovane območje svobode, varnosti in pravice je Evropski uniji tako dovoljeno le toliko, kolikor lažje, bolj učinkovito in bolje se ukrepi izvedejo na ravni Unije, kot pa da se razvoj prepusti izključno posameznim državam članicam. Takšen razvoj ima svoje prednosti in slabosti. Omogoča kolikor toliko harmoniziran razvoj policijskega sodelovanja na celotnem območju EU, lahko pa omejuje samoiniciativnost držav članic, ki najbolje vedo, kje so njihovi ključni varnostni izzivi. Eden izmen inštrumentov čezmejnega policijskega sodelovanja je Sklep Sveta 2008/615/PNZ, poznan tudi kot Prümski sklep. Uporabnost in izvajanje enega izmed možnih ukrepov, to je skupno operacijo, kot jo določa 17. člen Prümskega sklepa, je Republika Slovenija zaradi varnostne situacije v 2015 in 2016 uporabila v praksi tudi sama. Tako imenovana migrantska kriza je od varnostnih organov v državi zahtevala številčno veliko resursov in tudi pomoč iz več držav Evropske unije, ki je bila v tistem času zelo dobrodošla, hkrati pa je prispevala k razvoju skupne varnostne kulture in razmišljanju o potencialih razvoja Evropske policijske postaje. Novo izvoljeni vodje EU bodo morali hitro po volitvah v Evropski parlament maja 2019 ljudem ponuditi ukrepe, ki bodo zavarovali zaupanje v varnost in sodelovanje v Uniji. Inštrumenti in ukrepi čezmejnega sodelovanja, ki gradijo zaupanje, lahko pripomorejo k temu. V nalogi smo preverili in potrdili, da zakonodajni akt EU s področja zagotavljanja javne varnosti, ki je bil v obdobju migrantske krize v Republiki Sloveniji dejansko uporabljen, lahko nudi učinkovito pravno podlago za skupno sodelovanje policij in s tem utrjuje ustreznost zakonodajnih ukrepov EU ter delovanja EU. Z ramo ob rami so slovenski policisti in policisti iz različnih držav EU izvajali skupne naloge za zagotavljanje javne varnosti na območjih Slovenije, kjer so to razmere najbolj zahtevale. Mnenje teh policistov je, da so takšna oblike skupnega dela pomembna za krepitev mednarodnega policijskega sodelovanja. To smo v nalogi tudi ustrezno empirično dokazali. Nadaljnji razvoj teh skupnih oblik dela na nivoju EU bi, po naših ugotovitvah, lahko pomembno prispeval k varnosti državljanov EU in tudi širše.
Ključne besede: policija, policijsko delo, čezmejno policijsko sodelovanje, skupne operacije, Prümski sklepi, migrantska kriza, magistrska dela
Objavljeno: 20.05.2019; Ogledov: 532; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1005,85 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici