1. Primerjava korupcijskih tveganj med proračunskimi uporabniki z uporabo OSINT : magistrsko deloBenjamin Hostnik, 2024, magistrsko delo Opis: Korupcija predstavlja zlorabo zaupane moči za pridobitev zasebne koristi in kot taka že od nekdaj predstavlja pereč problem v družbi. Korupcija se pojavlja v javnem in zasebnem sektorju, njene posledice pa se kažejo v obliki izgube zaupanja v institucije in ogrožanja demokracije, pravne države ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Na področju ekonomije korupcija ovira pošteno konkurenco, zavira gospodarsko rast in razvoj ter povečuje sivo ekonomijo. Njene posledice se kažejo tudi v nižji kakovosti javnih storitev in birokratski neučinkovitosti. V družbi korupcija povzroča razdeljenost, povečuje negotovost, neenakost in revščino ter predstavlja grožnjo varnosti. Eden izmed načinov boja proti korupciji je akademsko raziskovanje. Zaključno delo raziskuje potencialna korupcijska tveganja v obliki nasprotja interesov v postopkih javnega naročanja. V empiričnem delu so primerjana korupcijska tveganja med različnimi proračunskimi uporabniki javnega sektorja. Kot tvegane so bile prepoznane naslednje situacije, in sicer ko je posameznik deloval v javnem in v zasebnem sektorju; ko je zaposleni v javnem sektorju deloval v zasebnem podjetju, ki se je ukvarjalo z istovrstno dejavnostjo; ko so zaposleni pri delodajalcu iz javnega sektorja od njega prejemali finančna sredstva na račun svojega zasebnega podjetja. Zbiranje podatkov se je izvajalo s pomočjo OSINT orodij, ki služijo kot zakonit pripomoček za pridobivanje podatkov iz javno dostopnih virov. Takšen način zbiranja podatkov prinaša številne omejitve in pri interpretaciji zahteva nekatere poenostavitve. Ugotovitve zaključnega dela služijo kot smernice, celoten proces zaznavanja in analiziranja korupcijskih tveganj pa služi kot predstavitev inovativnega pristopa za zaznavanje korupcijskih tveganj.
Ključne besede: korupcijska tveganja, proračunski uporabniki, primerjava, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,19 MB) |
2. |
3. Zapor : družba znotraj družbeGorazd Meško, Danijela Frangež, Kristina Sečnik, Mojca Rep, Robert Šumi, 2006, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: zapori, obsojenci, nasilje, pazniki
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 237; Prenosov: 20
Celotno besedilo (453,33 KB) |
4. Delovanje obrambnih mehanizmov policistov v pritožbenih postopkih in njihovo ocenjevanje pritožbenega postopkaAleksander Koporec Oberčkal, Robert Šumi, Simon Vindiš, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: pritožbeni postopek, policisti, obrambni mehanizem, teorije osbnosti, Freud, življenski slog, čustva, reševanje pritožb
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 231; Prenosov: 6
Celotno besedilo (174,07 KB) |
5. Ocena prebivalcev Slovenije o izpolnjevanju določil kodeksa policijske etike pri slovenskih policistih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostRok Jakomin, 2020, diplomsko delo Opis: Zaposleni v policiji se pri svojem delu dnevno srečujejo s situacijami, v katerih so potrebne hitre in razumne odločitve. Svoje delo morajo opraviti pravilno tako z vidika zakonitosti kot etičnosti. Policijski poklic je z etičnega vidika zelo občutljiv, saj mora policist ščititi svobodo vseh državljanov pred nasilnim poseganjem kršilcev v svobodo in dostojanstvo drugih. V diplomski nalogi so uvodoma predstavljeni pojmi etika, morala, integriteta ter poslovna in poklicna etika. Različni etično-moralni kodeksi predstavljajo vzorec vedenja in delovanja v posamezni družbi. Policisti spadajo med javne uslužbence, ki morajo svoje delo in naloge opravljati v javnem interesu. Od njih se pričakuje odgovorno ravnanje in delovanje na podlagi splošno priznanih etičnih norm. Le policisti z visoko stopnjo integritete lahko svoje delo opravljajo v skladu s pričakovanji in z zahtevami družbe. Naloga se osredotoča na razumevanje določil kodeksa policijske etike s strani javnosti in preverjanje njegovega izpolnjevanja in upoštevanja s strani zaposlenih v policiji. V nalogi je podrobno opisana vsebina temeljnih načel in določb kodeksa, ki so v pomoč policistom pri opravljanju njihovega poklica. V empiričnem delu naloge je predstavljena metoda anketiranja in vsebina vprašanj, zastavljenih anketiranim. Glavni cilj raziskave je s pomočjo ankete pridobiti mnenje slovenske javnosti o pomembnosti načel Kodeksa policijske etike. Rezultati ankete kažejo, da je slovenska javnost z vsebino Kodeksa policijske etike seznanjena le v majhni meri. Vendar pa se anketirancem zdi uporaba načel, zapisanih v kodeksu, zelo pomembna za opravljanje vsakdanjega dela policistov, a so mnenja, da jih policisti pri svojem delu dejansko ne upoštevajo vedno. Iz rezultatov ankete je razvidno tudi, da je stopnja zaupanja v slovensko policijo visoka.
Ključne besede: diplomske naloge, etika, morala, integriteta, slovenska policija, kodeks policijske etike
Objavljeno v DKUM: 29.09.2020; Ogledov: 1063; Prenosov: 103
Celotno besedilo (1,20 MB) |
6. Integriteta policijskih vodij in njihova skrb za skupnostRobert Šumi, Branko Lobnikar, Emanuel Banutai, Katja Rančigaj, 2012, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka:
Avtorji v prispevku analizirajo stopnjo percepcije integritete policijskih vodij s strani njihovih podrejenih – policistov in policistk ter ugotavljajo, ali je integriteta policijskih vodij povezana s konceptom policijskega dela v skupnosti, s posebnim poudarkom na skrbi za skupnost kot ključnemu dejavniku tega sodobnega pristopa opravljanja policijskega dela. Skrb za skupnost je tudi eden od osrednjih elementov uslužnostnega tipa vodenja, zato je namen prispevka ugotoviti, kako je integriteta policijskih vodij povezana s tem konceptom vodenja.
Metode:
Empirična raziskava o vplivu osebnostne integritete na uslužni stil vodenja je bila opravljena v letu 2010 na reprezentativnem vzorcu 768 policistov iz vseh treh organizacijskih nivojev. Stopnjo integritete policijskih vodij so avtorji merili s pomočjo Perceived Leader Integrity Scale (Chrombach α = ,98.), skrb za skupnost pa so merili s pomočjo Servant Leadership Measure (Chrombach α = ,97).
Ugotovitve:
Rezultati raziskave kažejo, da percepcija integritete policijskih vodij ter njihove vodstvene in delovne izkušnje pomembno vplivajo na njihovo skrb za skupnost, v kateri delujejo, na njihovo zainteresiranost za pomoč ljudem v skupnosti, na vključevanje v aktivnosti skupnosti, kjer delujejo ter na njihovo spodbujanje zaposlenih k prostovoljnemu delu v skupnosti.
Omejitve/uporabnost raziskave:
Raziskava je bila opravljena na zadosti velikem in dobro strukturiranem vzorcu policistov in policistk, da lahko rezultate posplošimo na celotno populacijo. Omejitev raziskave izhaja iz metode merjenja skrbi za skupnost, saj je bila skrb za skupnost ter stopnja integritete merjena kot percepcija s strani policistov.
Praktična uporabnost:
Rezultati so uporabni pri strateškem načrtovanju policijske dejavnosti v Sloveniji, še posebej v okviru krepitve integritete policistov in policijskih vodij ter pri načrtovanju aktivnosti implementacije policijskega dela v skupnosti z vidika vodenja.
Izvirnost/pomembnost prispevka:
Prispevek predstavlja rezultate izvirnega raziskovanja integritete v slovenski policiji in s tem nadgrajuje dosedanja znanja s tega področja.
Ključne besede: policija, policijsko delo v skupnosti, integriteta, uslužno vodenje, kompetence
Objavljeno v DKUM: 30.04.2020; Ogledov: 1172; Prenosov: 92
Celotno besedilo (764,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Slovenski kodeks policijske etike : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloLucija Kosmač, 2014, diplomsko delo Opis: Funkcioniranje vsake skupnosti, družbe ali organizacije temelji na določenih pravilih, ki jih mora spoštovati vsak posameznik. Organizacije imajo sprejeta svoja pravila, po katerih se mora vsak zaposleni ravnati; le-ta so zbrana v določbah njihovih kodeksov. Tako imajo tudi policisti v Sloveniji svoj kodeks etike. Vsak zaposlen v policiji je z vsebino kodeksa seznanjen in ga mora sprejeti kot poslanstvo pri opravljanju svojega dela. V diplomski nalogi sem predstavila slovenski Kodeks policijske etike, sprejeti leta 2008, in ga primerjala s kodeksom iz leta 1992.
Toda ali tudi družba pozna načela kodeksa policijske etike? Kakšno je mnenje javnosti o njegovem upoštevanju? Namen diplomske naloge je bil, pridobiti podatke javnosti, v kolikšni meri se jim zdijo pomembna temeljna načela kodeksa za izvajanje policijskega dela, na drugi strani pa, v kolikšni meri pa po njihovem mnenju policisti ta načela zares udejanjajo.
Z empiričnim delom diplomske naloge sem prišla do želenih podatkov. Od vseh anketiranih jih je 90 % že bilo v stiku s policistom, a kodeks policijske etike jih je prebralo zgolj 8 %. V javnosti prevladuje mnenje, da na uspešno delo policista v večji meri vplivajo njegove delovne izkušnje in delovno mesto kakor njegove osebne lastnosti (spol, starost). Presenetili so me rezultati o mnenju javnosti glede upoštevanja načel ter o oceni povprečnega policista, saj sem bila na začetku opravljanja empiričnega dela mnenja, da v javnosti prevladuje bolj negativno mnenje o policistih. S pomočjo ankete sem ugotovila, da večina anketirancev zaupa slovenski policiji, jo spoštuje ter se v okolju, kjer živi, počuti varna.
Ključne besede: policija, kodeksi, etika, policijska etika, kodeks policijske etike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.11.2014; Ogledov: 3065; Prenosov: 621
Celotno besedilo (744,97 KB) |
8. Kaj menijo tožilci in sodniki o policijski korupciji na Gorenjskem?Peter Jamnik, Robert Šumi, 2009, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Korupcija je družbeni pojav, ki ga lahko zasledimo na vseh družbenih področjih, sodobnih, demokratičnih družb. Najpogosteje si jo predstavljamo kot dejanja z negativnim predznakom na področju politike, gospodarstva, zasebnega sektorja in javne uprave. Policijska korupcija ima na tem področju svojo vlogo. Predstavlja resen problem, ker se pojavlja v instituciji, ki ima nalogo preprečevati, odkrivati in preganjati tako kazniva kot tudi koruptivna dejanja. Policijska korupcija je prikrita in pogosto povezana s kodeksom molčečnosti (blue code). Z namenom, da bi pridobili mnenje strokovnjakov o policijski korupciji na Gorenjskem, smo v letu 2008, na območju Gorenjske izvedli raziskavo med tožilci in sodniki. Naš cilj je bil ugotoviti, kako tožilci in sodniki zaznavajo policijsko korupcijo in kakšno je njihovo zaupanje v policijo.
Namen prispevka je predstaviti rezultate raziskave in povezavo med posameznimi hipotezami
Ključne besede: korupcija, policija, policijska korupcija, tožilci, sodniki, preiskovalni sodniki, mnenja
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 2045; Prenosov: 126
Celotno besedilo (161,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Smo policisti družbeno odgovorni?Robert Šumi, 2009, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Opis: Predstavitev pojmovanja družbene odgovornosti policije, ki jo lahko ponazorimo s pomočjo štiri stopenjske piramide in na ta način razložimo celovito družbeno odgovornost, in sicer ekonomsko, zakonsko, etično in filantropsko (človekoljubno).
Ključne besede: policija, policisti, družbena odgovornost, integriteta, poklicna etika
Objavljeno v DKUM: 04.06.2012; Ogledov: 2536; Prenosov: 360
Celotno besedilo (130,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
