1. Dojemanje in zagotavljanje dostojanstva stanovalcev v socialno varstvenem zavoduRialda Kovačević, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod
Razumevanje samega pomena človekovega dostojanstva je v zdravstveni negi izredno pomembno. Gre tako za potrebo in pravico, ki bi morala biti spoštovana, kar se neposredno kaže v samih odnosih profesionalcev znotraj stroke zdravstvene nege do stanovalcev. Kljub temu se v praksi ta osnovna človekova vrednota lahko pogostokrat krši. Starostniki, ki živijo v socialno varstvenih zavodih, so dnevno izpostavljeni različnim situacijam, ki predstavljajo potencialno grožnjo dostojanstva.
Metode
Raziskava je temeljila na deskriptivni in kavzalno-neeksperimentalni metodi empiričnega raziskovanja, kjer smo s pomočjo ankete ugotavljali ali diplomirane medicinske sestre/zdravstveniki, zdravstveni tehniki in bolničarji pri delu s starostniki v socialno varstvenih zavodih spoštujejo njihovo telesno in osebnostno dostojanstvo. Anketiranje je potekalo med zaposlenimi v šestih socialno varstvenih zavodih iste organizacije v Avstriji, pokrajina Štajerska. Gre za neslučajnostni namenski vzorec, ki je vključeval 105 anketirancev.
Rezultati
Nismo našli statistično pomembnih razlik med zaposlenimi z daljšo in krajšo delovno dobo glede strinjanja s trditvami o zagotavljanju telesnega in osebnostnega dostojanstva stanovalcev (p>0,05). Glede na rezultate je razvidno, da ga izvajajo oboji v skoraj enaki meri. Prav tako nismo našli statistično pomembnih razlik med zaposlenimi z nižjo in višjo stopnjo izobrazbe glede strinjanja s trditvami o zagotavljanju telesnega dostojanstva stanovalcev (p>0,05). Tako zaposleni z nižjo, kakor zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe, se strinjajo ter izvajajo intervencije za zagotavljanje telesnega in osebnostnega dostojanstva stanovalcev v visoki meri.
Razprava in sklep
Ugotovili smo, da je na podobno tematiko izvedenih veliko raziskav v tujini, medtem ko jih je bilo v Sloveniji izredno malo. Rezultati naše raziskave kažejo, da je v sodelujočih organizacijah v Avstriji spoštovanje človekovega telesnega in osebnostnega dostojanstva na zelo visoki ravni ter da ima zagotavljanje le tega velik pomen za zaposlene.
Ključne besede: človeško dostojanstvo, stanovalec, starostnik, socialno varstveni zavod
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 13621; Prenosov: 101
 Celotno besedilo (2,59 MB) |
2. POŠKODBE Z OSTRIMI PREDMETI V ZDRAVSTVURialda Kovačević, 2015, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je opisano kaj je poškodba z ostrim predmetom oziroma incident in kakšni so postopki prijave le tega. Opredeljeni so najpogostejši vzroki, ki privedejo do poškodbe ter najbolj izpostavljene skupine zdravstvenih delavcev. Opisali smo možne načine zaščite pred poškodbami z ostrimi predmeti s pomočjo osebne varovalne opreme ter s pomočjo zdravstvene zaščite, ki zajema cepljenje.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate vseh prijavljenih poškodb zdravstvenih delavcev zaposlenih v zdravstvenih ustanovah ali socialno varstvenih zavodih, ki so imeli med leti 2008-2012 poškodbo z ostrim predmetom v različnih regijah po Sloveniji. V raziskavi je bila zajeta 5201 poškodba. Ugotoviti smo želeli, kakšno je razmerje med splošno pojavnostjo poškodb v zdravstvu in poškodbami z ostrimi predmeti ter delež poškodovanih z ostrimi predmeti glede na povprečno starost, spol, način, čas in kraj poškodbe.
Rezultati so pokazali, da je do več kot polovice poškodb in sicer 3654 (70,3%) prišlo v zdravstvenih ustanovah, preostalih 1547 (29,7%) pa v ustanovah socialnega varstva z nastanitvijo. Med poškodovanimi je bil večji delež oseb ženskega spola in sicer kar 4088 (78,6%), kar nam pokaže, da so ženske veliko bolj izpostavljene.Med poškodovanimi z ostrimi predmeti je bilo največ oseb starih od 42 do 53 let. Povprečna starost poškodovanih je bila 40,9 let.
Rezultati so pokazali tudi, da je do največjega števila poškodb prišlo v času med 6. in 15. uro. Med 6. in 7. uro zjutraj je bilo prijavljenih 999 poškodb, ob 13. uri pa kar 458 poškodb.
Med poškodovanimi z ostrimi predmeti je bilo 494 oseb, kar predstavlja 9,5% vseh prijavljenih poškodb. Od teh je bilo največ poškodb 302 (61,2%) z ostrim materialnim povzročiteljem (nož, rezilo, itd.), sledi jim 107 (21,6%) poškodb s koničastim materialnim povzročiteljem in 85 (17,2%) poškodb z ostrim, koničastim, grobim materialnim povzročiteljem. Največji delež poškodb z ostrimi predmeti in sicer 99 (20,2%), je bil v Osrednjeslovenski regiji.
Ključne besede: poškodba, incident, ostri predmet, zdravstvo
Objavljeno v DKUM: 20.10.2015; Ogledov: 3973; Prenosov: 705
Celotno besedilo (1,01 MB) |
3. Preprečevanje padcev pri starostnikihRialda Kovačević, 2012, diplomsko delo Opis: Med možnimi nezgodami, ki starejše najbolj ogrožajo, so padci, in njihova pogostost se s starostjo le še povečuje. Poleg tega prvi padec močno poveča tveganje za ponovne, zato je pomembno, da se prepreči že ta sam in s tem tudi ostali.
V teoretičnem delu smo predstavili pogostost, vzroke in posledice padcev pri starostnikih, preventivne ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje padcev pri starostnikih. Predstavili smo tudi pomen telesne vadbe za krepitev ravnotežja in druge načine za preprečevanje padcev ter vlogo medicinske sestre pri preprečevanju padcev starostnikov.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v dveh domovih. V raziskavi je sodelovalo 38 članov negovalnega tima. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 26 vprašanj, zaprtega in polodprtega tipa. Ugotoviti smo želeli katere preventivne ukrepe izvajajo člani negovalnega tima za preprečevanje padcev pri starostnikih in v kolikšni meri starostniki sami, s svojim vedenjem pripomorejo k zmanjšanju padcev.
Rezultati raziskave so pokazali, da negovalni tim namenja dovolj pozornosti k osveščanju starostnikov o preventivi pred padci na različne načine in sicer največ s splošnim osveščanjem, z nudenjem pomoči pri premeščanju iz postelje na voziček in obratno, s svetovanjem pri ustrezni obutvi. Tiste, ki so podvrženi visokemu pritisku in vrtoglavicam nadzorujejo. Najpogostejši vzroki, ki privedejo do padcev so, da starostniki ne upoštevajo danih nasvetov, so neprevidni in neustrezno obuti. Kar 80 odstotkov anketiranih je mnenja, da sta starostnikova želja po samostojnosti in neodvisnosti eden pogostejših vzrokov padcev. Kljub temu, da namenjajo veliko pozornosti v dobro komunikacijo s starostniki, imajo z večino izmed njih težave, saj se starostniki težko sprijaznijo z odvisnostjo od pomoči. Več kot polovica anketiranih je mnenja, da starostniki poznajo pripomočke za lažje gibanje, a jih ne uporabljajo dovolj. Rezultati so tudi pokazali, da člani znotraj tima rešujejo problematiko padcev aktivno in kontinuirano, vendar še vedno prihaja do padcev zaradi nesodelovanja večine starostnikov.
Ključne besede: starostnik, varnost, padci, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 04.07.2012; Ogledov: 6722; Prenosov: 1258
Celotno besedilo (431,11 KB) |
