| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV MOBINGA NA USPEŠNOST PODJETJA X
Renira Dominika Šinko, 2012, diplomsko delo

Opis: Družba deluje na način, da posameznik brez sodelovanja z drugimi le težko uspe. Poleg trdnega zaupanja v svoje sposobnosti, zmožnosti in prepričanja je za doseganje začrtanih ciljev potrebna uspešna komunikacija ali kakršnakoli druga oblika interakcije z okolico. Vsakdanja težnja po dokazovanju in uspehu povzroča konkurenco, pritisk, pomanjkanje časa, to pa vodi k neuspešnemu komuniciranju, rahlja ustvarjena razmerja in ima za posledico propad posameznika. Vse bolj se nasilje na ulicah in v družinah prenaša na delovna mesta. V diplomski nalogi želimo predstaviti in analizirati problematiko nasilja na delovnem mestu, ki ga teorija najpogosteje imenuje mobing. Gre za pojav čustvenega in psihičnega nasilja na delovnem mestu in pomeni načrtno psihično nasilje, trpinčenje in šikaniranje, ki žrtev privede do socialne izolacije. Vzroki za mobing so zelo različni. Največkrat se kot vzrok navede slaba organizacija dela, slabo vodenje ljudi in nejasne pristojnosti. Mobing pomeni tudi stroške za podjetje zaradi fluktuacije in manjše storilnosti. Ker gre za resen problem, je preventiva izrednega pomena. Družbo je treba opozoriti na problem mobinga, ki postaja v naši družbi vedno pogostejši, povzročitelji mobinga so preveč zaščiteni, žrtve mobinga pa premalo. Organizacije in posamezniki se le redko zavedajo problematike mobinga, njegove razširjenosti in ustreznih ukrepov, s katerimi je mogoče psihično nasilje na delovnem mestu preprečevati. Glavni cilj v diplomski nalogi je ugotoviti prisotnost čustvenega in psihičnega nasilja na delovnem mestu med aktivno populacijo in posledice le-tega, ter posledice mobinga na uspešnost podjetja.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: mobing, delovno mesto, konflikt, psihične posledice, uspešnost podjetja
Objavljeno: 06.08.2012; Ogledov: 1572; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

2.
ODNOS ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V ZDRAVSTVENEM DOMU GORNJA RADGONA DO OBSMRTNIH IZKUŠENJ
Renira Dominika Šinko, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Teoretično izhodišče. Veliki življenjski prehodi, kot je umiranje in smrt, so relativno nov predmet raziskovanja in v slovenskem prostoru skorajda še ne tematiziran. Skozi raziskovanje se lahko sliši glas ranljivih družbenih skupin – umirajočih in njihovih svojcev (Pahor, Štrancar, 2007). Obstaja zelo malo raziskav, ki ocenjujejo znanje in odnos do obsmrtnih izkušenj med zdravstvenimi delavci. Znanstveniki so med drugim izvedli raziskavo, in sicer kakšno znanje in odnos imajo medicinske sestre, ki delajo v hospicu, do obsmrtnih izkušenj. Raziskava je bila namenjena ocenjevanju znanja in odnosu medicinskih sester do obsmrtnih izkušenj in k skrbi za tiste, ki so jih doživeli (Barnett, 1991). Splošno sprejeta definicija obsmrtnih izkušenj zaenkrat ne obstaja (Klemenc-Ketiš, 2010). Namen magistrskega dela. V magistrskem delu nas še posebej zanima, kakšne so izkušnje zdravstvenih delavcev z obsmrtnimi izkušnjami in kako bi reagirali na tovrstno izkušnjo, če bi jim jo bolnik zaupal. Raziskovalna metodologija. Uporabili smo sistematičen pregled literature. Raziskava je potekala z anketnim vprašalnikom. Anketirali smo 120 zaposlenih zdravstvenih delavcev v Zdravstvenem domu Gornja Radgona. Predstavili smo tri hipoteze, ki smo jih sprejeli oziroma ovrgli. Rezultate smo analizirali s programom SPSS (Statistical Package for the Social Sciences). Rezultati. Z informacijami, ki smo jih pridobili z opravljeno raziskavo smo ugotovili, da so zdravstveni delavci seznanjeni z obsmrtnimi izkušnjami, vendar se jih večina še ni srečala z bolnikom, ki bi doživel obsmrtno izkušnjo. Rezultati so pokazali pozitiven odnos zdravstvenih delavcev, v primeru, če bi jim bolnik zaupal svojo obsmrtno izkušnjo. Iz rezultatov je razvidno, da zdravstveno osebje bolnika v večini primerov ne bi obravnavalo kot manjvrednega in bi mu dalo možnost, da izpove svojo zgodbo. Zaključek. V zaključku magistrskega dela smo predlagali izboljšave in rešitve, kjer smo podali nekaj napotkov za zdravstvene delavce, kako ravnati v primeru, če bi jim bolnik zaupal tovrstno izkušnjo.
Ključne besede: smrt, umiranje, odnos zdravstvenih delavcev, obsmrtne izkušnje
Objavljeno: 05.10.2015; Ogledov: 724; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici