| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MOTIVIRANOST UČENCEV PRI PREDMETU DRUŽBA V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE
Renata Mlakar, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Redkokdo z veseljem opravlja stvari, ki jih mora. To je še toliko bolj značilno za učence, zato je pomembno, da so le-ti za učenje ustrezno motivirani. Mnogo bolj zaželena in učinkovita kot zunanja je notranja motivacija. Tega se vedno bolj zavedajo tudi učitelji, ki poskušajo z ustreznimi pristopi k učenju poiskati zanimanje ter vzbuditi radovednost pri učencih. Kljub temu pa je večina učencev takih, ki so za učenje predvsem zunanje motivirani in se učijo zaradi ocen, nagrad in pričakovanj staršev, oziroma zato da se izognejo kaznim in grajam. Ker je osnovno vprašanje tega diplomskega dela, kaj učence pri pouku družbe najbolj motivira, se tako teoretični kot empirični del naloge nanašata prav na to tematiko. V teoretičnem delu so predstavljene naslednje teme: motivacija, motivi, potrebe, motivacijski cilji, učna motivacija in njeni elementi, motivirani in nemotivirani učenci, predmet družba, učne oblike in metode ter didaktične igre. V empiričnem delu smo ugotavljali priljubljenost predmeta družba med učenci in njihovo časovno obremenjenost za učenje tega predmeta doma. Anketiranje smo izvedli z 160-imi učenci 4. razredov osnovnih šol. Rezultati ankete kažejo, da je predmet družba bolj všeč dekletom kot fantom. Najpogostejša razloga priljubljenosti predmeta družba med temi učenci sta zanimiva in poučna učna snov ter pestra in razgibana učna ura. Med poukom jih najbolj motivira delo z novo tehnologijo (avdiovizualna sredstva), razne igre, kvizi, uganke ter neposreden stik z okoljem in predmeti. Večina učencev meni, da so pri tem predmetu uspešni in se ga doma radi učijo. Najbolj pa jih k učenju spodbujajo lepa ocena, temu sledi pohvala učiteljice/staršev in veselje, da se nekaj novega naučijo (statistično bolj značilno za dekleta).
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Osnovna šola, učenci 4. razreda, predmet družba, motivacija
Objavljeno: 22.10.2010; Ogledov: 2834; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (822,66 KB)

2.
Kriminaliteta v Sloveniji po letu 1991 : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Renata Mlakar, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bilo proučevanje dogajanja na področju kriminalitete v Republiki Sloveniji od leta 1991 do danes. Z raziskavo sem želela ugotoviti gibanje in trende kriminalitete v Republiki Sloveniji od leta 1991 naprej. Osredotočila sem se na oblike, stopnjo in porast ali upad kriminalitete ter opisala kronološki pregled dogajanja na področju kriminalitete v Sloveniji. Ugotovila sem, da je v analiziranem obdobju 1991−2010 število kaznivih dejanj večinoma naraščalo. Rezultati analize statističnih podatkov policije so pokazali naraščanje števila kaznivih dejanj zoper človečnost, kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje, kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, kaznivih dejanj zoper pravni promet, kaznivih dejanj zoper javni red in mir ter kaznivih dejanj zoper okolje, prostor in naravne dobrine. Opazen je upad kaznivih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja. Število kaznivih dejanj zoper vojaško službo, kaznivih dejanj zoper pravosodje, kaznivih dejanj zoper obrambno moč države, kaznivih dejanj zoper mednarodno pravo ter kaznivih dejanj zoper suverenost Republike Slovenije in njeno demokratično ustavno ureditev stagnira. Posebej izstopa število kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke, ki se je v letih od 1991 do 2010 izredno povečalo. V zadnjih petih letih se je izredno povečalo število kaznivih dejanj zoper delovno razmerje in socialno varnost.
Ključne besede: kriminaliteta, statistični podatki, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 960; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (573,40 KB)

3.
Izkušnje starejših oseb s kvaliteto življenja po možganski kapi
Renata Mlakar, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: V slovenskih bolnišnicah se za možgansko kapjo vsako leto zdravi okoli 4000 ljudi. Skoraj 70 % bolnikov ima kronično okvarjeno gibalno funkcijo prizadete roke, več kot polovica zmanjšano funkcionalnost, zaradi ohromelosti prizadete polovice telesa, večina potrebuje pomoč pri opravljanju osnovnih dnevnih dejavnosti. Mnoge osebe po preboleli možganski kapi doživljajo občutke jeze, žalosti, strahu, zato je stopnja njihove družbene aktivnosti nižja. S tem pa tudi kakovost življenja. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali z delno strukturiranimi intervjuji, petih starejših oseb, starih od 65 do 89 let. Podatke smo obdelali po metodi tematske analize, oblikovali tematske sklope in jih predstavili v narativni obliki. Rezultati: Zbrani podatki so po analizi rezultirali v dva tematska sklopa in sicer: Soočanje s posledicami možganske kapi in Kvaliteta življenja po možganski kapi. Diskusija in zaključek: Izkušnje starejših oseb s kvaliteto življenja po možganski kapi so pozitivne in negativne. Obe strani se medsebojno prepletata. Na starostnikovo kvaliteto življenja po možganski kapi vpliva veliko različnih dejavnikov, med katerimi so: čustveni odzivi, telesne ovire, stiske, odzivi na posledice, motiviranost, aktivno življenje po možganski kapi. Še vedno je premalo govora o življenju takšnih ljudi, zato je potrebno temu nameniti večjo pozornost.
Ključne besede: starostnik, svojci, izkušnje, soočanje, fenomenologija.
Objavljeno: 28.03.2018; Ogledov: 663; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (222,14 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici