| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Proces sinteze nanokompozita Ni/Y2O3 z ultrazvočno razpršilno pirolizo in liofilizacijo : magistrsko delo
Tilen Švarc, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obsega proces sinteze nanokompozita Ni/Y2O3 z ultrazvočno razpršilno pirolizo in liofilizacijo, študijo vpliva tehnoloških parametrov na sestavo delcev nanokompozita Ni/Y2O3 in vpliva stabilizatorja na potek sušenja. Za karakterizacijo nanokompozita so bile uporabljene naslednje tehnike: analiza z induktivno sklopljeno plazmo z masnim spektrometrom, vrstična elektronska mikroskopija, energijsko disperzijska spektroskopija, presevna elektronska mikroskopija, CIELAB meritve barve in optična mikroskopija. Suspenzija nanokompozita je bila analizirana s pomočjo dinamičnega sipanja svetlobe. Raziskan je bil vpliv koncentracije vhodnih surovin itrijeva in nikljeva nitrata pri nespremenjenih procesnih pogojih na kemijsko sestavo in velikost delcev nanokompozita Ni/Y2O3. Ugotovljeno je bilo, da povečana koncentracija stabilizatorja v procesu ultrazvočne razpršilne pirolize vpliva na bolj homogeno porazdelitev delcev nanokompozita Ni/Y2O3 v končnem osušenem materialu. Povečanje koncentracije stabilizatorja vpliva na daljši čas sušenja v procesu liofilizacije, saj so eksperimenti potrdili, da se suspenzija delcev nanokompozita Ni/Y2O3 z nižjo koncentracijo stabilizatorja posuši bistveno hitreje.
Ključne besede: ultrazvočna razpršilna piroliza, liofilizacija, nanokompozit, karakterizacija
Objavljeno v DKUM: 07.09.2022; Ogledov: 172; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

2.
3.
Izdelava multifunkcionalnih Au nanodelcev in razvoj ustreznih tehnik karakterizacije : trajanje projekta: 1.7. 2017 – 31. 3. 2020
Rebeka Rudolf, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav

Objavljeno v DKUM: 21.01.2022; Ogledov: 298; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (13,93 MB)

4.
Proizvodnja nanodelcev zlata za hitre antigenske LFIA teste (COVID-19 epidemija), NANO-AU-LFIA : končno poročilo
Rebeka Rudolf, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav

Objavljeno v DKUM: 21.01.2022; Ogledov: 308; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (207,72 KB)

5.
Proizvodnja nanodelcev zlata za hitre antigenske LFIA teste (COVID-19 epidemija), NANO-AU-LFIA : končno poročilo
Rebeka Rudolf, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav

Objavljeno v DKUM: 21.01.2022; Ogledov: 331; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (186,18 KB)

6.
Optimizacija dovoda za vstop reakcijskega plina v USP napravo : diplomsko delo
Domen Kandare, 2021, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo simulirali geometrijo dovoda na obstoječi napravi, kjer vstopa reakcijski plin (vodik) v reakcijsko cev naprave za ultrazvočno razpršilno pirolizo (USP) s pomočjo uporabe numeričnih metod. Pri tem vstopu vodika pride do mešanja z nosilnim plinom (dušik). USP naprava je sestavljena iz evaporacijske ter dveh reakcijskih con enakih dolžin, v katero vstopa aerosol s perkurzorsko spojino. V začetnem delu smo izvedli eksperiment na USP napravi tako, da smo za vstopne parametre izbrali tiste, ki so bili teoretično najustreznejši: konstantni pretok vodika 5 L/min in tri različne pretoka dušika (5 L/min, 10 L/min in 15 L/min). V nadaljevanju smo izvedli validacijo z numerično simulacijo z uporabo programa ANSYS CFX. Geometrije modelov so bile izvedene z uporabo programa Solidworks. Vstopna geometrija dovoda vodika je vključevala študijo lege in radija vstopa dovoda glede na reakcijsko cev, kakor tudi študijo kota in premer dovoda. Pri simulaciji smo izbrali značilne pretoke obeh plinov v območju od 5 L/min do 15 L/min. Rezultati so pokazali, da je bila najboljša geometrija z dovodom reakcijskega plina od spodaj. V nadaljevanju smo v simulacijo osnovne geometrije z izbranimi pretoki plinov vključili še temperaturo tako, da smo v coni evaporacije upoštevali 150 °C, v ostalih dveh conah pa 400 °C. Rezultati študije so pokazali, da nam numerične simulacije predstavljajo ustrezno orodje za študij toka reakcijskega plina v UPS napravi, saj so dobljeni rezultati primerljivi z rezultati eksperimentalnih testiranj. Tako lahko numerične simulacije uporabimo za ustrezno ovrednotenje optimalne geometrije dovoda za vstop reakcijskega plina.
Ključne besede: USP naprava, vodik, dušik, mešanje plinov, računalniška dinamika tekočin, simuliranje tokov tekočin, AnsysCFX
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 319; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

7.
8.
Sinteza in karakterizacija zlatih in drugih kovinskih nanodelcev : zaključno poročilo o rezultatih bilateralnega projekta
Rebeka Rudolf, Bernd Friedrich, 2020, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: metalurgija, zlitine, zlato, nanotehnologija
Objavljeno v DKUM: 17.04.2020; Ogledov: 613; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (310,60 KB)

9.
10.
Synthesis of PMMA/ZnO nanoparticles composite used for resin teeth
Danica Popović, Rajko Bobovnik, Silvester Bolka, Miroslav Vukadinovič, Vojkan Lazić, Rebeka Rudolf, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Wear resistance is one of the most important physical properties of the artificial teeth used in acrylic dentures. The goal of this research was to synthesize a new composite material made of matrix Poly-(methyl methacrylate)-PMMA with different percentages (2 % and 3 % of volume fractions) of zinc-oxide nanoparticles (ZnO NPs) as reinforcing elements, to improve its mechanical properties. The dynamic mechanical behaviour of this composite was studied through the DMA method in comparison to the pure PMMA supported by the characterization of their microstructures. Then the wear resistance was analysed on the samples, which were prepared in the form of teeth. In this context their vertical height loss was measured after 100,000 chewing cycles on a chewing simulator, before and after the artificial thermal ageing. Investigations showed that the PMMA/ZnO NP composites dampened the vibrations better than the pure PMMA, which could be assigned to the homogenous distribution of ZnO NPs in the PMMA matrix. It was found that the mean vertical height loss for the pure PMMA teeth was significantly higher (more than 4 times) compared to composite teeth made with ZnO NPs. Introducing the thermal artificial ageing led to the finding that there was no effect on the height loss by the composite material with 3 % of volume fractions of ZnO NPs. Based on this it was concluded that PMMA/ZnO NPs composites showed improved in-vitro wear resistance compared to acrylic-resin denture teeth, so this new composite material should be preferred when occlusal stability is considered to be of high priority.
Ključne besede: poly-methyl methacrylate, PMMA, zinc-oxide nanoparticles, composite, resin teeth
Objavljeno v DKUM: 12.12.2017; Ogledov: 1174; Prenosov: 402
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici