| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVNI INTERES ''CONDICTIO SINE QUA NON'' UGOTOVITVENE TOŽBE
Rebeka Žirovnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Tožba je tožnikova zahteva za pravno varstvo, s katero se začne pravdni postopek. Da je tožba dopustna, morajo biti izpolnjene procesne predpostavke. Procesna predpostavka v pravdnem postopku pomeni okoliščino ali lastnost, ki mora biti ali ne sme biti podana, da je sojenje dopustno. Glede na vsebino pravnega varstva, ki ga tožnik zahteva, in glede na vsebino tožbenih zahtevkov razlikujemo med dajatveno (kondemnatorno), ugotovitveno (deklaratorno) in oblikovalno (konstitutivno) tožbo. Pri dajatveni in oblikovalni tožbi se obstoj procesnih predpostavk predpostavlja in jih ni potrebno posebej dokazovati, pri ugotovitveni tožbi pa se njihov obstoj ne predvideva. Za ugotovitveno tožbo je nujen obstoj procesnih predpostavk. Odsotnost katere od njih pomeni, da sodišče tožbe ne začne obravnavati z vsebinskega vidika (meritorno). Interesi za vložitev tožbe so različni in odvisni od tožnikov, vendar pa mora biti za ugotovitveno tožbo nujno podan pravni interes. Pravni interes je eno izmed temeljnih načel civilnega pravdnega postopka. Kot procesna predpostavka za dopustnost ugotovitvene tožbe od tožnika zahteva, da le ta izkaže, da je njegov pravni položaj ogrožen zaradi določene negotovosti glede pravnega razmerja in da je prav ugotovitvena tožba najbolj primerno pravno sredstvo za odpravo te negotovosti. Prav tako od tožnika zahteva, da dokaže, da nima na voljo drugega pravnega sredstva, s katerim bi učinkoviteje zavaroval svoj pravni položaj. Ker se pravni interes, kot smo tudi že ugotovili, pri dajatveni in oblikovalni tožbi predpostavlja, pri ugotovitveni tožbi pa ga mora tožnik posebej izkazati, je razumljivo, da se je na tem področju oblikovala obsežna sodna praksa, tako višjih sodišč, ki odločajo v pritožbenem postopku, kot tudi Vrhovnega sodišča RS.
Ključne besede: pravni interes, ugotovitvena tožba, pravno varstvo, procesna predpostavka, pravno razmerje
Objavljeno: 19.12.2014; Ogledov: 2846; Prenosov: 1028
.pdf Celotno besedilo (241,28 KB)

2.
Pojem vmesne sodbe z razmejitvijo do prejudicialnega vprašanja in analiza sodne prakse
Rebeka Žirovnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Kadar sodišče odloča o dajatvenem ali oblikovalnem zahtevku mora najprej razčistiti, ali obstoji pravno razmerje, od katerega je odvisna odločitev o glavni stvari. To stori s postavitvijo predhodnega vprašanja. Predhodno vprašanje je vprašanje obstoja ali neobstoja neke pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o tožbenem zahtevku. Od rešitve predhodnega vprašanja je odvisna odločitev v glavni stvari. Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Pravni učinek ima samo v konkretni pravdi. Sodišče svoje stališče oziroma odločitev o predhodnem vprašanju navede v obrazložitvi sodbe. To pomeni, da je brez učinka pravnomočnosti, saj pravnomočen postane le izrek sodbe. Zato ne veže strank in sodišča v morebitni kasnejši pravdi glede drugih zahtevkov iz istega pravdnega razmerja. V interesu strank pa je lahko, da se obstoj prejudicialnega pravnega razmerja ne reši le z učinkom v konkretni pravdi, ampak z učinkom pravnomočnosti. Tako bi odločitev o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja zavezovala tudi v vseh morebitnih kasnejših pravdah glede drugih zahtevkov iz tega razmerja. Kadar je odločitev o sporu odvisna od vprašanja, ali obstaja ali ne obstaja kakšno pravno razmerje, ki je postalo med pravdo sporno, lahko tožnik uveljavlja s tožbo poleg obstoječega tudi nov tožbeni zahtevek. Z njim zahteva ugotovitev, da tako razmerje obstaja ali ne obstaja. Temu zahtevku pravimo vmesni ugotovitveni zahtevek. Namen tega je strankam omogočiti, da dosežejo, da sodišče tudi o obstoju prejudicialnega pravnega razmerja odloči v izreku sodbe z učinkom pravnomočnosti. Toženec lahko, isti učinek doseže z ustrezno nasprotno tožbo.
Ključne besede: predhodno vprašanje, prejudicialno vprašanje, vmesna sodba, vmesni ugotovitveni zahtevek
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 624; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (468,26 KB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici